Trese se gora ...

Kakšen je občutek, ko te zjutraj namesto budilke vrže iz postelje zvok lomljenja vej in kotaljenja skal? Odgovor dobro poznajo v Bezovici, majhni istrski vasi pod Kraškim robom, kjer 70 vaščanov te dni nima mirnega spanca. V minulih dveh tednih je nad njihovimi glavami dvakrat zagrmelo. Prvič se je iz razpokane Debele stene odtrgalo 800 kubikov skalovja, drugič 500.

Podora nikogar v vasi in okolici nista presenetila. Domačini vedo, da obilno deževje na območju, kjer se prepustni apnenec stika z neprepustnim laporjem, ne prinaša nič dobrega. Na to jih je narava začela opominjati že v namočenem letu 2010, ko sta podor in zemeljski plaz pod Debelo steno dobila pospeške. Vaščani so tedaj povzdignili glas dovolj močno, da so o Bezovici slišali tudi v Ljubljani.

V Direkciji za ceste že odtlej menda pripravljajo načrt, kako preprečiti, da bi skalovje uničilo cesto, speljano skozi vas. Po dobrih treh letih še ni nared. Ne le zato, ker so birokratski premiki v Sloveniji bistveno počasnejši od zemeljskih pod Kraškim robom, ampak predvsem zato, ker - dajmo vsi v en glas: “Ni denarja.” Če je to zlizano frazo še moč nekako pogoltniti, ko gre, denimo, za vlaganje v razvoj v gospodarstvu, je povsem nesprejemljiva, ko gre za najosnovnejše, kar človek pričakuje od države - varnost.

Vsaj lokalna oblast je frazo o pomanjkanju denarja v tem primeru izbrisala iz nabora praznih odgovorov. 92 tisočakov za najnujnejši poseg so v Kopru napraskali iz proračunske rezerve. Lokalnim oblastem so vaščani hvaležni, še veliko bolj bodo gradbincem, če bodo pri delu hitrejši od kotalečega se kamenja. A če ne bo celovite sanacije, se bo nekega dne zgodilo najhujše. Kateri ministri bodo tedaj odstopili?

Medtem ko se to sprašujejo, si lahko vaščani sprostijo napete živce ob prebiranju dnevnih novic. Denimo te o varčevanju: šef NKBM, v katero je država lani vložila 870 dokapitalizacijskih milijonov, potuje iz Maribora na sestanke na Dunaj z letalom.