Trezno, prosim

Precej nenavadno je, da podjetje, ki zaprosi, a ne dobi igralniške koncesije, zanjo v kratkem času zaprosi znova. Še bolj nenavadno je, da to ponovi kar dvakrat. Ljubljanski Priori, ki je na MMP Vrtojba za ne prav poceni denar kupil zemljišče, kjer bi prek svoje družbe Alea Iacta postavil zabaviščni center Sailaway z igralnim salonom, bo storil prav to. V boj za koncesijo se bo po dvakratni košarici svetnikov v Šempetru v kratkem podal še v tretje. Kar ni presenečenje. Sergej Racman, prvi mož Priorija, je to napovedal že lani, ko je z dolgim nosom odhajal iz Šempetra. “Poskusili bomo tudi desetkrat, če bo treba,” je pribil. In gre mu verjeti. V igri so milijoni evrov, ki bi se stekali v blagajno. Tudi zato, ker bi igralni salon postavili na strateško nenadomestljivem MMP Vrtojba, za to območje na meji z Italijo, čez katerega teče avtocesta, pa je znano: kdor tam postavi mreže, ulovi daleč največ gostov - od malih do velikih rib.

Ljubljančanom gre nedvomno na roko to, da se Hit, nesporno prvi igralec v Sloveniji, še ni izvlekel iz primeža krize in je trenutno še vedno skoraj v celoti osredotočen na stabilizacijo razmer in krpanje lukenj v blagajni. Z začasnim vodstvom, brez dveh nadzornikov, s težavami z Alpineo, tožbo odstavljenega nekdanjega vodstva, z recesijo in s podobnimi kamni za vratom se je lep čas primoran bolj ali manj ukvarjati sam s sabo, medtem pa ostali, manjši igralci, lahko vztrajno silijo na njegov “borjač” in skušajo najedati vse tanjši kolač. Kar je, se razume, povsem legitimno.

Svetniki v Šempetru bodo čez nekaj mesecev torej znova, že četrtič (!) premlevali, ali je Alea Iacta dobrodošla. In spet bo slišati že pogrete razprave, od tega, da je treba stopiti Hitu v bran, do tega, naj že pride investitor, ki bo odprl nova delovna mesta, kdorkoli že to je. Edino, kar šteje, pa je ohraniti trezno presojo, primerjati argumente in predvsem potegniti potezo, ki bo prinesla dolgoročno večjo korist za Goriško. Vse ostalo je samo predstava za publiko.