Trg ne čaka

Ne zgodi se pogosto, da mediji poročamo o tem, kako so občinski ali državni uradniki prišli vsaj nekoliko naproti gospodarstvu z ustvarjanjem ustreznih pogojev za njegov razvoj, če že ne s tem, pa vsaj z njegovim neoviranjem. Na žalost je praksa pri nas povsem obratna, kljub temu, da je kristalno jasno, kdo koga financira in kdo koga dejansko bolj potrebuje. A tega nekateri kar nočejo razumeti.

V majhni občini Pivka, kjer so zaradi propadajočega Javorja, nekdaj največjega zaposlovalca v občini, v zadnjih letih delo izgubili številni občani - nazadnje pred nekaj dnevi s stečajem še enega Javorjevega hčerinskega podjetja še 80 ljudi - so tudi na občini spoznali, da je vrag vzel šalo in da ni pravi čas za nepotrebno zavlačevanje, ko gre za podporo preostalemu gospodarstvu. Kljub vrhuncu turistične sezone jim zato ni bilo pretežko sklicati dopisne seje - na katero so nekatere poklicali kar z dopusta - in z dopolnitvijo občinskega prostorskega načrta omogočiti, da bo podjetje SiTOR stiskalnice, eno najuspešnejših v občini in širše v regiji, svojo naložbo v širitev proizvodnje lahko izpeljalo bistveno prej kot bi jo, če bi se uradniki kot pijanec plota oklepali pogosto neživljenjskih predpisov. Sploh, ko gre za urejanje prostora in z njim povezanimi postopki, ki se vlečejo kot jara kača. Kupci na globalnem trgu namreč ne čakajo, konkurenca pa še manj.

Zgodba je zgovorna še iz enega razloga. Potreb po širitvi podjetja, ki je z razvojem postalo vodilno v svoji branži na svetu, lahko namreč sploh ne bi bilo. Ker tudi uspešnega podjetja lahko sploh ne bi bilo - več. Podjetje SiTOR stiskalnice je bilo namreč še ne tako davno del sosednje skupine Javor. In to zdravi del skupine, ki je marsikdaj tudi v lastno škodo pomagal držati pri življenju svoje “sestre”. Nekateri so se zato spotikali ob prevzem podjetja s strani njegovih vodilnih menedžerjev, ki pa so takrat na srečo vedeli, kaj in zakaj delajo, in imeli pri tem dobre namene.