Trgi delujejo kot ruleta

Danes delati na finančnih oziroma kapitalskih trgih res ni lahko. Za začetek si osovražen, saj si predstavnik sloja, ki je obtožen, da je zakuhal to godljo od krize, ki jo žulimo že skoraj štiri leta. Poleg tega pa je tudi delo izjemno zahtevno. Poglejmo samo, kaj se dogaja na kapitalskih trgih. V zadnjih desetih dnevih so bili, denimo, v Nemčiji kar trije dnevi, ko so se cene spremenile za več kot tri odstotke v enem dnevu. In zakaj so se spremenile? Velike svetovne centralne banke so, denimo, obljubile, da bodo delovale usklajeno, v kolikor bo primanjkovalo dolarjev. Rezultat te objave: štiriodstoten skok navzgor v eni uri. Zakaj?

V petek so evropski voditelji dosegli načelen kompromis o tem, kako bomo v Evropi v prihodnje popravili naše skupno gospodinjstvo. Ne glede na to, da Angleži znova solirajo, se zdi, da je rezultat zelo dober in gre v pravo smer. Ves teden je bil ves svet napet v pričakovanju, ali se bodo vendarle kaj dogovorili ali ne. Nato so se zmenili - in cene na borzi so en dan nekako cincale in šle malo gor, naslednji dan pa znova padle za štiri odstotke, ker se je baje znova priplazil strah, da bo evro razpadel.

Kaj bi šele bilo, če se ne bi zmenili?! Zakaj potem cene, če pozitivnega odgovora sploh ni moglo biti, niso padle že pred sestankom?! Zakaj je temu tako?

Odgovor na ta vprašanja je: strah. Na svetu je mnogo prihrankov. Še nikoli toliko. Problem prihrankov je ta, da niso varni. Denarja ne moramo jesti, pa tudi krompirja do smrti si z njim ne moremo kupiti. Torej smo prisiljeni s prihranki iskati naložbe. Tudi, če so te naložbe “varne”, obstaja še vedno nevarnost, da bo z njimi kaj narobe in da bomo izgubili. V takšnih turbulentnih časih je nevarnost izgube še večja in zaradi tega se investitorji obnašajo zelo nervozno in tudi nepredvidljivo. Pogosto te reakcije trga kar šokirajo. Ne razumeš jih. Ali pa jih razumeš narobe.

Trgi delujejo kot ruleta, njihovo obnašanje običajno razlagamo za nazaj, v naprej pa bolj ugibamo. In težko tebi, če zgrešiš ritem ... Kaže, da te zgodbe še nekaj časa ne bo konec. Investitorji so razdraženi. Stvari lahko umiri le politika, in to ne z dekreti, temveč z jasno ekonomsko politiko z enim samim ciljem, sanirati nastale razmere in razburkane vode ekonomije spustiti nazaj v strugo. V takih časih ne bi smelo biti mesta za politične obračune in izkoriščanje slabega stanja v svoj prid.

Toda ali imamo takšno politiko? Če je, vsaj v Sloveniji, glavno vprašanje, na katerem kupu gnoja se bosta petelina srečala, ne pa, o čem se bosta pogovarjala, se bojim, da je odgovor na dlani. In zato omenjeni skoki plus ali minus štiri odstotke pravzaprav sploh ne čudijo.

Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfin Naložbe, Koper