Tudi morja in reke so ceste

Navtični turizem zagotovo ni najbolj trajnosten in do okolja prijazen turizem. V nekaterih primerih ta dejavnost, preprosto povedano, ni kaj dosti boljša od snobovskega uničevanja morja. Če ob tem odkimavate z glavo, vam svetujem, da se vsaj enkrat v življenju odpravite na jadranje vzdolž jadranske obale. O resničnosti trditve se boste hitro prepričali na lastne oči.

Za kiklopskimi gmotami plastike, ki v zgodnjih jutranjih urah plujejo po sinjih širjavah Jadrana, ko je zrak najbolj čist, se kadijo orjaški oblaki izpušnih plinov, ki so nekajkrat večji od samih plovil. Njihovi lastniki - od sonca dobro zapečeni, običajno starejši gospodje - se za manjšimi plovili in kopalci neradi ozirajo, valovi za jadrnimi gliserji pa prevrnejo vse na svoji poti. Za njimi ostajajo dolge sledi goriva, plastičnih tetrapakov in skorij lubenic ... Na lastne oči sem se prepričal, kako ob lanskem hudem pomanjkanju pitne vode v Istri italijanski lastniki plovil svoje mrcine brez sramu polivajo s to življenjsko pomembno dobrino, čeprav jih je osebje v marinah nenehno opozarjalo, da tega ne smejo početi in dasiravno so bili prav povsod razobešeni napisi, ki so to prepovedovali.

Četudi na cestah veljajo strogi okoljski predpisi, ki omejujejo izpuste toplogrednih plinov, onesnaževanju na morju namenjamo precej manj pozornosti.

A morske prostranosti so očitno za marsikoga še vedno divji zahod. Četudi na cestah veljajo strogi okoljski predpisi, ki omejujejo izpuste toplogrednih plinov, onesnaževanju, ki se dogaja na morju, namenjamo precej manj pozornosti. Vendar upanje ostaja. Zeleno postaja modno tudi na morju, čedalje več morjeplovcev pa se odloča za nakup plovil, ki so okolju prijazna, tiha, na katerih je moč uživati v blagih šumih morja in vetra, podobno kot na jadrnicah. Morda pa je zelena navtična mobilnost tudi priložnost za Slovenijo. Nismo največji, nimamo dolge obale, vendar pa bi lahko s prijazno zakonodajo in s pravimi naložbami postali zelena navtična destinacija, ki bi na tem področju zlagoma konkurirala sosednji Hrvaški, ki ima neprimerljivo več morja. Kdaj bomo videli zelene ladjice, morda na električni pogon ali na pogon s sončnimi celicami, s katerimi se bo možno odpraviti na kopanje iz Kopra v Ankaran ali iz Pirana v Savudrijo? Kaj pa pristanišča, ki ponujajo ugodne cene privezov za okolju prijazna plovila? Si predstavljate ribištvo, ki temelji na zeleni tehnologiji? Ali pa plovila, ki z ropotom ne odganjajo rib in drugih podvodnih živali? Kaj pa plaže brez naftnih madežev, naplavljenih najlonskih vrečk, kurilnega olja in podobno? Za zdaj so to zgolj vprašanja na papirju, za katere pa na državni in občinski ravni ni ne želje ne potrebe, da bi nanje odgovarjali.