Tudi Petrov palec dol za Janusa

Nasmeški na obrazih po končanem zadnjem dejanju zimske športne sezone v Planici so nakazovali, kako srečni so smučarji skakalci, da je vsega konec. Sezona je bila maratonska, z olimpijskimi igrami na drugem koncu sveta, in ni težko verjeti, da je velika večina tekmovalcev zasičena s skoki in komaj čaka na nekaj počitka. Tistim, ki so v vrhunski formi in zmagujejo, pa je itak vseeno, kar je pokazal zmagovalec svetovnega pokala, Poljak Kamil Stoch, ki je prav očitno užival v poletih. Sam ve, kako je trnova ponovna pot navzgor. Povsem z vrha je padel na dno, tudi po svoji krivdi. Pa so Poljaki vseeno zamenjali glavnega trenerja. In zdaj je spet zmagovalec.

Na Stochovem mestu zmagovalca je bil pred dvema letoma Peter Prevc, ki je včeraj nekako še zbral motiv in energijo za dostojen zaključek sezone, v kateri je iskal izgubljene občutke in veliko razmišljal, vendar brez prave rešitve. In tudi sam je že med sezono - precej bolj diplomatsko kot veterana Robi Kranjec in Jurij Tepeš - nakazal, da ni več prave sinergije s trenerskim štabom pod taktirko Gorana Janusa. Sedem let je dolga doba, posebej v skokih, kjer se razmerja med uspehom in neuspehom lahko bliskovito spreminjajo. V tem času je slovensko skakanje naredilo velik korak naprej. Od infrastrukture do številčnosti podmladka in predvsem rezultatov. Ti so bili več kot vrhunski - odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, zmaga na prestižni novoletni turneji ter veliki kristalni globus, ki ga je že dolgo nazaj osvojil le še Primož Peterka. Vsi ti rezultati pa so bolj ali manj plod enega tekmovalca - Petra Prevca. Zato njegovo mnenje še kako šteje. “Mislim, da,” je dahnil, ko so ga včeraj vprašali, ali so potrebne spremembe. Torej še en palec dol za Janusa, ki je v delu z ekipo sledil svojim načelom - v reprezentanci so tisti, ki zadostujejo tekmovalnim merilom in ne izbrani po kakšnih drugih kriterijih, kot se je že znalo dogajati. Tudi zato je skakalna reprezentanca navzven delovala kot velika in usklajena družina. Do letos, ko je bilo jasno, da sta bili edini zmagi v svetovnem pokalu bolj prebliska, olimpijski nastop pa je bil daleč od postavljenih ciljev.

V sedmih letih je slovensko skakanje naredilo velik korak naprej. Od infrastrukture, podmladka in rezultatov.

Janus se lahko od položaja poslovi z dvignjeno glavo. Napake se da odpraviti, zasičenosti ne. Njegov naslednik ima dobre temelje, stopil pa bo v velike čevlje. Ne bo mu lahko. Niti najmanj.