Tudi Vipava zna pokazati svojo moč

Strokovnjaki so jasni: ekstremnih vremenskih dogodkov bo zaradi podnebnih sprememb vse več. Suše, vročinski valovi, požari, pozebe, poplave ... Jasno je, da se tudi mi temu ne bomo mogli izogniti, na katastrofo, ki je v začetku meseca prizadela Slovenijo, pa nihče ni bil pripravljen. Apokaliptični prizori porušenih domov, odplavljenih cest in mostov so bili doslej za nas fikcija. Resda številne slovenske reke od nekdaj poplavljajo, a da se lahko zgodi kaj tako katastrofalnega, si je bilo težko predstavljati.

Je pa to huda lekcija tudi za območja, ki jim je povodenj tokrat prizanesla. Reka Vipava, ki je samo v zadnjih 15 letih več kot petkrat poplavila domove, industrijske hale, ceste in kmetijska zemljišča, ni povzročala težav. A domačinov to ne pomirja. Kaj bi bilo, če bi se taka količina padavin v tako kratkem času zlila na Vipavsko dolino? Bi protipoplavni ukrepi, ki jih od Vipave do Mirna z občinskim, državnim in evropskim denarjem izvajajo v zadnjih letih, preprečili najhujše? To je vprašanje za milijon dolarjev.

Bi protipoplavni ukrepi, ki jih od Vipave do Mirna z občinskim, državnim in evropskim denarjem izvajajo v zadnjih letih, pomagali preprečiti najhujše? To je vprašanje za milijon dolarjev.

Z melioracijskimi ukrepi so pred desetletji naravno strugo Vipave s številnimi meandri na več mestih popolnoma zravnali, zasuli stranske rokave, reko pa skrajšali za več kilometrov in s tem povečali njeno rušilno moč in možnost poplav. Leta 2010, ko je Vipavsko dolino zajela največja povodenj, kar se je kdo spomni, in je višina gladine Vipave in pritokov presegla vse rekorde, narasle vode pa so zalile večje dele naselij, je prišla prva streznitev. Ko se je čez komaj dve leti ponovila “stoletna” Vipava, pa še druga.

V občinah ob reki ne sedijo križem rok. Da bi zaščitili ljudi in njihovo premoženje ter javno infrastrukturo, v zadnjih letih z denarjem iz različnih virov sanirajo struge, gradijo protipoplavne nasipe in zidove, oživljajo stranske rokave ... Naložbe gredo v milijonske zneske. Kako pomembna je tovrstna zaščita, se je pokazalo tudi v tokratni ujmi, ko so nasipi marsikje zadržali deroče reke in naselja obvarovali pred poplavami, sicer bi bile posledice še hujše. Župani se zavedajo tudi, da pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Vipavski dolini soliranje ni smiselno, saj narasle vode ne poznajo občinskih meja. Zato od direkcije za vode že nestrpno pričakujejo celovito hidrološko-hidravlično študijo porečja Vipave. S tem papirjem v roki bodo protipoplavne ukrepe lažje načrtovali. S pravimi potezami v zgornjem toku reke mogoče v Mirnu sploh ne bo treba graditi pet milijonov vrednega razbremenilnega kanala, ki bi zaščitil center naselja.