Turizem v gradu

V časih, ko prebivalcem občine Komen grozi sesutje lokalne ekonomije zaradi stečajev, s tega dela Primorske prihajajo tudi vedrejši toni. Po enoletnem pogajanju z možnimi vlagatelji iz tujine dobiva čedalje bolj otipljivo podobo obet novih delovnih mest, povezanih s Štanjelom. Ta je poleg Lipice in Škocjanskih jam prepoznan kot tretji nosilni steber turizma na Krasu.

Turizem, ki je v lanskem letu, kljub krizi, v Sloveniji beležil za sedem odstotkov več prihodov turistov in za pet odstotkov več nočitev kot v letu poprej, pozitivna gibanja pa ohranja tudi letos, je očitno karta, na katero stavi tudi komenska občina.

Oči mnogih so tako uprte v grad Štanjel, ki se od požiga leta 1944 do danes še ni pobral. Po dolgoletni obnovi, ki se je začela šele v 60. letih, so leta 1988 v obnovljenem krilu palacija odprli galerijo, tej so se kasneje pridružili še restavracija, obnovljeni Kvadratni stolp in lupina preostalega palacija, za kaj več pa je zmanjkalo denarja.

Stari Štanjel z gradom se uvršča med najlepšo fevdalno palačno arhitekturo na Primorskem, zaradi neurejenosti evidenc pa sam grad sploh ni vpisan v registrih kulturnega ministrstva kot kulturni spomenik državnega pomena. Z dosedanjo dinamiko - tako so pred leti izračunali na občini, ki namenja denar za gradnjo krajevne komunalne infrastrukture - bi bil dokončno obnovljen šele čez 20 let.

Oddaja gradu mednarodni verigi hotelov za dobo 30 let se tako kaže kot ena od stvarnejših možnosti, ki bi ta čas skrajšala, hkrati pa prej prinesla prepotreben zaslužek domačinom.

Le-ti se morajo v turizmu seveda prepoznati in ga sprejeti kot razvojno priložnost, ki izhaja iz podedovanih in novodobnih danosti prostora.

Če bodo pogajanja uspešna, se Štanjelu in njegovim prebivalcem tako obeta tip grajskega hotela, kakršnega pri nas še ni. Morda pa bo to tudi vzorec za prenovo še katerega drugega spomenika, ki zdaj klavrno propada.