Turki nastavljajo ogledalo

Ne gre zameriti vaščanom Orehka in postojnskemu županu, ker so ob prvih napovedih prihoda 450 turških delavcev v vas z 200 prebivalci nekoliko nerodno izrazili svoje strahove in želje, da se delavci ne bi prosto sprehajali naokoli. Strah pred novim in neznanim so imeli tudi na Gorenjskem, v občini Jesenice, kjer gostijo kamp s stotimi Turki, ki gradijo drugo cev karavanškega predora. A po letu dni, ko bi se slabe stvari že lahko pokazale, priznavajo, da so bile skrbi odveč in da so nad svojimi novimi sosedi zelo lepo presenečeni.

Turške delavce komaj kdaj vidijo, seveda tudi zaradi okoliščin, povezanih s covidom-19, zaradi česar smo se morali vsi zapreti v svoje mehurčke. Vseeno ugotavljajo, da gre za zelo urejen kamp, resno podjetje in delovne ljudi, s katerimi ni nobenih težav.

Kot kaže, v Slovenijo prihajajo resna tuja podjetja, ki nam nastavljajo ogledalo in postavljajo nove standarde profesionalizma.

Česa so se v resnici bali? Bali so se praks, ki smo jih bili v Sloveniji vajeni doslej. To pa so bile prakse domačih gradbenih podjetij, ki so tuje delavce prepuščala same sebi, jih natrpala v samske domove ali najete hiše, kjer so plačevali oderuške najemnine ter jedli presušene sendviče in konzerve.

Pošteni delavci so v kraju, kjer so se naselili, delovali kot tujek, podoba mizerije, ki si je nihče ne želi na svojem pragu. Saj še nismo pozabili na usodo Bosancev, ki so ob propadu Vegrada, SCT-ja, Primorja in drugih ponosov slovenskega gospodarstva obtičali v zanikrnih samskih domovih, mar ne?

Ko so vaščani Orehka in postojnski župan nerodno izrazili svoje skrbi, so na noge skočili sindikati in drugi zagovorniki delavskih pravic. Razumljivo in pravilno, saj delavci niso sužnji. Se pa po seznanitvi z načrti, ki jih ima Yapi Merkezi, in po ogledu standardnega Cengizovega kampa velja zamisliti predvsem nad razmerami, v katerih delajo slovenski delavci.

Nekateri ekonomisti poudarjajo, da bi, če bi gradbene posle dobila domača podjetja, tukaj ostalo več pobranih davkov in multiplikativne koristi projektov. Seveda jih lahko dobijo, le konkurenčna naj bodo, tako s ceno kot z odnosom.

Kot kaže, v Slovenijo prihajajo resna tuja podjetja, ki nam nastavljajo ogledalo in postavljajo nove standarde profesionalizma. Če nam bodo tokratni gradbeni turški “vpadi” prinesli zavedanje, kako je treba poskrbeti za delavce, naj trajajo.