Ubija pretiho

Kras, Dolenjska, Kočevsko in še več območij po Sloveniji je nadpovprečno izpostavljenih radioaktivnemu radonu. Ta z razpadnimi produkti ubija tako tiho, da se nikomur v državi ne zdi vredno odgovorno posvetiti problemu. Bržčas najbolj izpostavljena Idrija oziroma njena s sevanjem visoko preobremenjena črnovrška šola dober mesec dni razgalja v nebo vpijočo sramoto.

Razgalja po naključju, ker so starši povzdignili glas in trčili v nemoč vseh, ki bi morali nemudoma nad ubijalca. Res je! V vrtcu so ukrepali hitro, ker je šlo za dve izpostavljeni igralnici. Za veliko večjo šolo ni bilo ne denarja ne uradnih meritev. Ni bilo ne tega ne onega v vsestransko osiromašenih birokratskih mlinih prelaganja odgovornosti.

Zato je bilo toliko več očitkov, zamer, užaljenosti, strahu, ki so problem potiskali v ozadje in odlagali ukrepanje. V črnovrški šoli bi morali ukrepati že junija, v Sloveniji pa premišljeno in dolgoročno ter na osnovi meritev, za katere ima uprava za varnost pred sevanji na voljo pet evrskih tisočakov.

Ena meritev stane tisoč evrov in imamo le enega pooblaščenega merilca. Hudo je, ko v začaranem krogu ugotovitev o radonu kot nevidnem in pretihem ubijalcu, da bi se ga zavedali, pripada 14-letni učenki. Medtem ko je ona izpostavljena ubijalcu, se začarani krog revščine - dobesedne in v glavah - razklepa prepočasi. Za občino Idrija je povedano večkrat preživeta zgodba. Nadpovprečna umrljivost za pljučnim rakom je varno pospravljena v podzavest občanov. Denarja ni!

Ko je Norveška Idriji po desetletnem začaranem krogu pomagala zgraditi pred radonom varen vrtec, je zahtevala nemogoče. Štirikrat nižjo vsebnost radona v ozračju, kot je dopustna meja v Sloveniji. Ker svoj predpis spoštujejo na Norveškem, so ga tudi v Idriji.

Radon je rešljiv problem. Če se ga zavedaš in prepoznaš revščino v glavah. Črnovrško šolo bodo naposled rešili sevanja. A kaj, ko ena lastovka ne prinese pomladi ...