Učenje za mir

Ko se je skupina kobariških zagnancev pred dvema desetletjema lotila obnove Mašerove hiše, da bi v njej uredili muzej prve svetovne vojne, fantje niti v sanjah niso pomislili, da bodo z obujanjem spomina na zamolčano kruto poglavje zgodovine pretresli ne le Slovenijo, temveč vso Evropo.

Po dveh desetletjih Kobariški muzej, fundacija Pot miru v Zgornjem Posočju in številna društva, ki ohranjajo in tudi s strokovnimi prispevki negujejo spomin na prvo svetovno vojno, postajajo zgled vsej Evropi. Zato, ker ne postavljajo v ospredje površne, instantne turistične zgodbe o preteklosti, temveč neprestano opozarjajo, da nas morajo težke izkušnje učiti za današnji dan. Torej, da mora nekdanja vojna z vpletenostjo številnih evropskih narodov opominjati, kako zelo je mir dragocen.

Projekt za ureditev Poti miru od Alp do Jadrana, ki izhaja iz kobariške fundacije Pot miru v Zgornjem Posočju, je pilotski poskus za vso Evropo. Upati je, da ga bo EU podprla z obljubljenim milijonom evrov, ki jih potrebujejo za izpeljavo številnih nalog do leta 2014, ko se bomo spominjali stote obletnice začetka prve svetovne vojne.

Ne gre spregledati, da v tem projektu sodelujeta nekoč sovražni evropski sosedi. Z njim dokazujeta, da sta uspeli prebroditi grenke izkušnje iz prve svetovne vojne, zdaj naj dokažeta, da bosta prej kot v stoletju prebrodili tudi gorje pred, v in po drugi svetovni vojni.

Pomembno je zgolj to, da se z ohranjanjem ostalin dostojno spominjamo trpečih prednikov in da obiskovalcem od vsepovsod povemo, kaj se je na soški fronti dogajalo, pravijo snovalci poti. Krivični so tisti, ki jih obtožujejo, da skušajo na račun velike morije v Posočju le turistično služiti. Dovolj je pogled na načrtno izbrane fotografije v Kobariškem muzeju, ki pretresljivo govorijo o travmi slehernika v takratni vojni. Če zgodovinski turizem v Posočje pritegne veliko ljudi, je zgolj dobro, saj jih hkrati pouči, kako pomemben je mir.