Ujma vseh ujm

Minula noč je bila za Izolane mirna, toda po noči na ponedeljek dobro vedo, da spokojne noči niso samoumevne. V nedeljo pozno popoldne se je nad Izolo razbesnelo neurje, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši, silovitemu nalivu se je pridružila toča. Marsikdo si poslej tako predstavlja biblijski sodni dan, le da bi trajal več kot poldrugo uro.

Sreča v nesreči je bila, da se silovitim padavinam navkljub gladina morja ni dvignila in da je bila tedaj izrazita oseka. Sicer staremu mestnemu jedru ne bi bilo pomoči, niti če bi tja pridrvelo vseh 90 gasilcev in 31 delavcev Komunale, kolikor se jih je odzvalo klicem na pomoč na različnih koncih občine in kolikor jih je bilo na nogah vse do jutra. Glede na to, da so bile posledice divjanja narave še posebej hude v izolskem vrtcu in Kampusu Livade, je sreča v nesreči tudi, da je do ujme vseh ujm prišlo v nedeljo, ko so vzgojno-izobraževalni zavodi prazni.

Pa vendar je to, da včasih poplavi stari del mesta (v občutno manjšem obsegu), še razumljivo. Tudi zato, ker so meteorne kanalizacijske cevi tam, razumljivo, najožje. Toda zakaj so bile pod vodo Livade in drugi deli Izole? So tamkajšnje meteorne cevi resnično dovolj pretočne tudi v obdobju odpadanja jesenskega listja, kot zatrjujejo odgovorni? Kletne prostore po Livadah je namreč preplavila voda iz kanalizacijskih jaškov, ki so se spremenili v islandske gejzirje, le da je iz njih bruhala mrzla in ne vroča pa tudi precej blatna voda.

Očitno se uresničujejo napovedi klimatologov, da bo zaradi podnebnih sprememb vse več ekstremnih vremenskih pojavov. Spomnimo se samo nedavnega poletja, ko je vsaka nevihta razdejala drugo območje v državi, enkrat bolj Ljubljano in Gorenjsko, drugič Celje in Gornjo Radgono, tretjič Litijo in Novo mesto ..., in ko je 27. julija po hrvaškem Plominu klestila takšna toča, da so morali na ceste poslati snežne pluge. Novi sili narave se bo treba čim prej prilagoditi. Saj je to jasno, mar ne?