Ukinimo občine

Slovenija naj bi po zamislih ministra Gregorja Viranta do lokalnih volitev prihodnje leto z ukinjanjem oziroma združevanjem občin z manj kot 5000 prebivalci več kot razpolovila število občin. Virant si na ta račun obeta prihranke, kajti občine naj bi bile leglo birokracije, mnoge so neučinkovite, finančno nesamozadostne, predvsem pa so peskovnik za samopašne župane in z njimi povezane lokalne veljake. A treba si je naliti čistega vina: stanje, v katerem smo se znašli, je ustvarila politika. Mnoge občine so nastale, da bi si politične stranke z njimi povečale vpliv na lokalnem nivoju.

Razdrobljenost je zdaj težava, s katero se je treba spopasti, kajti večina občin je odvisnih od denarja, ki jim ga za opravljanje z zakoni podeljenih nalog daje država. Teh nalog je približno 300. Če se pošalimo, bi lahko občina s 300 prebivalci vsakemu dodelila po eno, a ker je vrag šalo že zdavnaj odnesel, bi lahko politika, ki je lokalno samoupravo zavozila, začela zdaj premišljeno odpravljati absurde. In absurd je tudi to, da se nekatere srednje velike občine razvojno ne premaknejo z mrtve točke, medtem ko se njihove male sosede, ki komaj izpolnjujejo kriterij o 5000 prebivalcih, lepo razvijajo. Takšni primeri, ki jih imamo tudi na Primorskem, pa so dokaz, da težava ni le v številu prebivalcev.

Bilo bi pošteno, da bi minister Virant, preden je v javnost vrgel kost o ukinjanju malih občin, javnosti predstavil vse pomembne kazalce o njihovi (ne)učinkovitosti, natančne in ne le na prst izračunane prihranke na račun ukinjanja občin. Morda bi bilo dobro, da bi povedal tudi to, v kakšni fazi je ustanavljanje pokrajin.

A razumna razprava o teh temah verjetno niti ni bila Virantov cilj. Bolj kaže na to, da želi politika tokrat določiti še enega dežurnega krivca za to, da gre tej državi slabo. Medtem ko se bo javnost ukvarjala z občinami, se ne bo z drugimi potrebnimi metodami varčevanja v ožji državni upravi.