Upanje za Kanin

Deset mesecev po nesreči in zaustavitvi gondolske žičnice je prvič zatlelo upanje za Kanin. Ustanovitev delovne skupine, ki bo iskala strokovnjake in imela številne druge naloge, je končno korak naprej k obnovi in ponovnemu zagonu smučišča.

Kot je nenavadno in težko razumljivo dosedanje (ne)delovanje, je tudi nastanek delovne skupine nenavaden. Opominja, da se bo treba še poenotiti. Nenadoma sta nastali dve skupini, eno je imenoval župan Siniša Germovšek, drugo je na predlog desetih svetnikov potrdil občinski svet.

Svetniki, ki so tako rekoč izsilili ustanovitev komisije, ki bi jo moral župan sestaviti že spomladi, se po starem ne gredo več. Vrag je namreč vzel šalo. Bovec se spreminja v mesto duhov. Dva hotela so zaprli, nekatere restavracije obratujejo samo konec tedna, delo je v celoti ali delno izgubilo približno sto ljudi, socialna stiska kaže zobe. Okoli novega leta bo sicer po tradiciji živahno, vprašanje pa je, koliko stacionarnih gostov bodo našteli. V današnjem času smučarji ne izbirajo centrov z oddaljenim smučiščem.

Član komisije in turistični podjetnik Goran Kavs je moral odpustiti tri od petih zaposlenih. Bovec potrebuje Kanin in pika, ugotavlja skupaj z vsemi, ki od turizma živijo. Čudi ga, da kljub očitnemu dejstvu nekateri ne nehajo “fantazirati” o nekih drugih priložnostih, denimo o termalnem turizmu.

Kaninsko smučišče z uveljavljeno blagovno znamko našega edinega visokogorskega in čezmejnega smučišča bi z naložbo približno 43 milijonov evrov in z učinkovitim upravljanjem dolini po okvirnih izračunih letno prinašalo sedem milijonov evrov prihodka. Kdor bo na račun smučišča služil, bo žičnicam, ki povsod ustvarjajo izgubo, moral pomagati. Doslej je prinašalo milijon evrov prihodka.

Bovec ima osnovo v razvojnem načrtu za Kanin, pot do denarja in partnerjev bo zapletena. Zato se mora skupina zakopati v delo.