Uščip za uščip

Čedalje bolj me ima, da bi vračal udarce. Oziroma uščipe. Najsi so še tako dobronamerni, prijazni, sladkobni.

Vse huje me stresa, kadar molče prenašam znani prizor: gospa uzre nič krivega otročiča, se dramatično razneži, pohvalno potreplja njegove starše, se nagne nad voziček, kakor prijazna ujeda razprostre krila svoje tankočutnosti, globoko vzdihne, toplo izdihne, joj, kako ljubko bitjece, poglej ga, poglej, buci buci buc, ga že ščiplje v rožnata lička, ja, srčece moje zlato, ti bo teta dala bombon, samo da še malo zrasteš, a ne, buci buci buc, s kazalcem živahno dreza v mehko kožico, cepeta od navdušenja, joj, res, kako ljubko bitjece, a si bolj podoben mamici ali atiju, glej ga, glej, buci buci buc, ga ščiplje, dreza vanj, mu pod nos moli njegove lastne igračke, glej, glej, kaj vse imaš tu, a se boš malo igral, joj, kako bitjece, kako bitjece, ena in ista pesem znova in znova, brez konca in kraja.

Me ima, da bi spraševal. Kod vse so poprej šarili tile ščipajoči in drezajoči prsti? So čisti? Kaj gospa želijo z njimi preveriti na otroku? Kaj imajo gospa od tega? Kaj ima otrok od tega? Mar človek, ki se še ni naučil govoriti in hoditi, nima svojega dostojanstva? In tako naprej.

Pa kaj bi spraševal. Bolje bi bilo, kakor rečeno, ko bi vrnil milo za žajfo. Nežnost zgostil v enako silo. Kakor pravi Sveto pismo: oko za oko, zob za zob, uščip za uščip. Najbolje bi bilo, da bi malo počakal, živahni gospe za trenutek ali dva pustil, naj ščiplje in dreza in vzdihuje, potem pa si dal duška. Jo strmo pogledal, se mahoma razvedril, veselo plosknil, radoživo vzkliknil, poglej jo, no, poglej, kokoško, kako lepo je zrasla, ja, kako velika je že, a ne, buci buci buc, jo tlesknil po vampu, požgečkal pod pazduhami, uščipnil v napudrana lica, buci buci buc, ji iz rok potegnil torbico, pobrskal po njej, joj, poglej, kaj vse imaš razmetano po žepkih, a bi se malo s šminkico igrala, buci buci buc, ja, pa ključe imaš tu notri, o, ti navihanka, ti, buci buci buc, ja, kam pa bežiš, no, ne boj se strica, ti ne bo nič naredil ...

Ko bo otrok v meni dovolj močan, bom to tudi storil.