V dobrem in zlu

Včerajšnji dan je prinesel nenavadno in pomenljivo kombinacijo dogodkov in odločitev.

Vlada je ustanovila dve posvetovalni telesi, ki naj bi vnesli nekaj reda in preglednosti v, od krize in tranzicije utrujeno, slovensko gospodarstvo. Samostojni fiskalni svet bo bdel nad upoštevanjem zlatega pravila, čudežne evropske rešitve, ki se je kot zadnje rešilne bilke oklepajo bolj ali manj utapljajoče se nacionalne ekonomije stare celine.

Delovna skupina pa bo v pičlem mesecu pripravila strategijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami, ki ga je vlada vrnila v pristojnost politikov. Čeprav vendarle ne povsem. Pomembno sporočilo z vladne palače so dobila tudi podjetja v državni lasti, ki se morajo omejiti pri izplačevanju regresov.

Napovedi gospodarskih gibanj so slabe, a politiki so pripravljeni na zategovanje pasu. In čeprav bo varčevalna vnema sprva morda še upočasnila ekonomijo, bo sčasoma okrepila vire financiranja, ki bodo omogočili zagon gospodarstva. Tako je v Ljubljani.

Na periferiji pa glasovi zvenijo precej bolj neubrano. Pred sedežem Trgoavta, kjer so še pred nekaj dnevi gorele sveče, so potegnili policijski trak. Kriminalisti so se oglasili v odziv na anonimno prijavo, ki je na mizo preiskovalcev padla novembra lani. S tem se morda začenja novo poglavje v agoniji podjetja in delavcev, ki so se pridružili trumi opeharjenih. Težave pa se bodo morda šele začele za zaposlene v skupini Primorje, ki trepetajo pred grozečim padcem zadnjega slovenskega gradbenega velikana. Od sindikatov in gradbene stroke prihajajo klici na pomoč, privatizacijski menedžerji, ki so jih izrinili iz hiše, a le do hodnika, pa bi se radi z dokapitalizacijskim manevrom vrnili v dnevno sobo.

Kaj je bolj resnično? Umirjena, samozavestna racionalnost svežih ministrov? Ali blaten, obupani krvavi kaos primorskega gospodarskega vsakdana? Ali, morda še pomembneje: česa bo prej konec?