V iskanju prihodnosti

Srednje šole in fakultete bodo še danes na informativnih dnevih skušale pozornost mladih pritegniti z obljubami predvsem o zaposljivosti svojih maturantov in diplomantov. A ni vse zlato, kar se sveti. Vsem tistim, ki zagovarjajo popolno svobodo študijske izbire mladih, bi morda prav mladi, ki pri 30. letih z diplomo v žepu čakajo na prvo zaposlitev, delajo na delovnih mestih, ki terjajo tri stopnje nižjo izobrazbo, ali pa opravljajo intelektualna dela prek mizernih pogodb, lahko povedali, da je resnico bolje izvedeti pri 15. ali 19. letih, kot pa do 24. vlagati energijo v študij nečesa, kar ne prinaša želene zaposlitve.

Če so sanje dovolj močne, je treba tvegati in jih izsanjati, če je zanimanje nekje na meji ali je porazdeljeno med več področij, pa je nujno misliti o največji koristi na dolgi rok. Pri tem premisleku bi moralo mladim na pomoč priskočiti tudi pristojno ministrstvo. Teme- ljito bi moralo analizirati, katerim oddelkom nameniti več, katerim manj vpisnih mest, in pretehtati, kaj bomo potrebovali čez nekaj let. Namesto tega so se devetošolci in dijaki letos v iskanje svoje prihodnosti podali z razpisoma, ki na mnogih mestih ne pijeta vode.

Politike zmanjševanja števila gimnazijcev so se na ministrstvu med drugim lotili z zmanjševanjem vpisnih mest na gimnaziji, ki je že doslej imela visoko omejitev vpisa in je tako že prispevala k selekciji dobrih gimnazijcev. Na javnih fakultetah se je občutno zmanjšalo število vpisnih mest za študij družboslovja in humanistike, vendar ne brez svaril, da želi ministrstvo študente le preusmeriti na zasebne fakultete. Vpisna mesta so prerazporejena nelogično, kot da ne bi nihče opravil analize trga dela.

Če se nam je do zdaj dogajalo, da so mladi hoteli za vsako ceno študirati stvari, ki so jih zanimale, in so na koncu ostali brez službe, lahko nova politika vodi v še večje razočaranje. Mladi bodo študirali, kar jih ne zanima, in na koncu ostali brez službe.