V senci kolapsa

Ko so se te dni razširile ugotovitve, da bodo v vseh, še zlasti v manjših zdravstvenih domovih in bolnišnicah prisiljeni zapirati vrata posameznih zdravniških ambulant, sta po prvotni osuplosti med prebivalstvom zavladala strah in jeza. Strah, da bodo bolniki prepuščeni samim sebi, in skrb, da bodo v vse daljših vrstah čakali na pregled in operacijo. Bliža se namreč 1. september, ko naj bi zdravniki dežurali le, kolikor nalaga zakonodaja, zato se obeta zlom sistema.

Odločitev zdravnikov in sindikata Fides je povsem legitimna, je pa zlasti posledica novega zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Slednji je namreč plačilo zdravniških dežurstev dodobra oklestil.

Za to Fides javno krivi vlado in zdravstvenega ministra, ki sta po njegovem mnenju obilno pripomogla, da je zdravniški poklic razvrednoten in oropan ugleda. Pa ne le to. Kriva naj bi bila, da so zdravniki v javnosti prikazani le kot zaslužkarji brez primere. Fides poudarja, da so zdravniki vse kaj drugega kot to, saj so bili doslej voljni delati kot črne živine, zato se slovenski zdravstveni sistem doslej še ni sesul. Sesul pa se zagotovo bo. Podatki dokazujejo, da se bo to zgodilo že v slabem tednu po 1. septembru. Če bo obveljal predpisan delovnik in pogajanja ne bodo obrodila želenih sadov.

Da mislijo smrtno resno, dokazuje 2211 zdravnikov, kolikor jih je podpisalo izjave, da ne bodo dežurali več, kot narekuje zakonodaja. Gre za glavnino aktivnih zdravnikov v državi. Kajti, teh strokovnjakov nam kronično primanjkuje. In jih bo tudi v prihodnje, česar se Fides dobro zaveda. Zato na tega asa v rokavu stavi tudi zdaj, ko naj bi si izboril umik zakona o plačah v javnem sektorju. To namreč jasno zahteva.

Problem je razsežen, vsekakor pa ni enoznačen. Vendar pa se navsezadnje vse začne in konča pri denarju. Pa tudi tu gre za vrsto različnih primerov in izplačil, saj je njihova višina odvisna tudi od položaja, strokovnega naziva in vrste dežuranja vsakega zdravnika posebej ...