V vetrnice piha vse manj

Kar nekaj let je bilo mnoge Slovence sram, ker smo bili ena redkih držav v Evropi brez ene same vetrne elektrarne. Ker da nismo razviti, niti zeleni, ker ne spodbujamo obnovljivih virov energije.

A se je tam, kjer so bili bolj “razviti in zeleni”, z leti izkazalo, da vetrne elektrarne niso tako zelo zelene, kot se je sprva zdelo. Izpusti ogljikovega dioksida v ozračje se niso zmanjšali za toliko, kot so predvidevali. Ker se morajo zaradi nestabilne energije vetra prilagajati druge elektrarne, poleg vodnih še termoelektrarne, te pa zaradi prilagajanja obratujejo manj učinkovito in zato za manj proizvedene energije ustvarijo več škodljivih izpustov.

In izkazalo se je tudi, da je elektrika iz vetra zelo draga. Ne samo zaradi subvencij za obratovanje vetrnih elektrarn, temveč tudi zaradi dodatnih stroškov, ki jih te povzročajo v elektroenergetskem omrežju.

Zato tiste države v Evropi, ki imajo velik delež energije iz vetra, že muči glavobol. Slovenije še ne. In niti ne kaže, da jo zaradi vetrnic bo.

Za zdaj se Slovenija (predvsem direktorat za energijo in investitorji) muči, kako poleg prve vetrnice postaviti vsaj še nekaj deset turbin, ker da smo tako obljubili Bruslju.

Koliko se jih bo dejansko vrtelo, je neznanka. Verjetno pa jih nekaj bo in verjetno jih lahko pričakujemo na Primorskem. Tod je pač najugodnejši veter in zato so te lokacije za investitorje najbolj zanimive. In verjetno se bodo vrtele samo tiste, ki bodo stale kmalu. Kajti kot nakazuje energetski zakon, ki bo prav te dni na novo urejal energetiko, in kot kažejo zvezde novemu nacionalnemu energetskemu programu, bodo vetrnice čez nekaj let manj donosne. Podobno kot so že zdaj komajda še donosne nove sončne elektrarne.

Zato bo delež elektrike iz sonca in vetra v Sloveniji verjetno ostal majhen. In zato tudi nemoteč za elektroenergetski sistem in neboleč za denarnice porabnikov.

Kot kaže, bo več luči svetilo na elektriko iz rek.