V začaranem krogu, ki se stiska

Medtem ko matere z otroki in starejši ljudje iz Ukrajine z najnujnejšim, kar so lahko vzeli na pot, ki si je niso želeli, iščejo začasna zatočišča pri sorodnikih, znancih ali neznancih po Evropi, nas skrbi, za koliko se nam bodo podražili piščančji kroketi, ravioli z baziliko in pestom ... To pretiravanje naj bo razumljeno kot opozorilo, da nam gre še vedno razmeroma dobro. Da smo na varnem, da smo na toplem, pa čeprav se je tudi za nas ta varnost z napadom Rusije na Ukrajino zamajala, toplota pa je za marsikoga tudi že bistveno dražja, kot je bila, in bo še bolj.

To, da sta državi v vojaškem sporu pomembna akterja na svetovnem trgu žitaric, ima velik vpliv, ki raste z vsakim dnem, ko vojna traja. In Slovenija na to ni imuna, ker ni dovolj samooskrbna. Seveda ne gre le za žita, ampak žita so v živilski industriji zelo pomembna. Madžarska je že omejila oziroma zaustavila izvoz žit. Podobno je naredila tudi Srbija. Ko gre za nohte, je hitro konec solidarnosti in vsak začne skrbeti predvsem zase. Tudi pri državah je tako. In s tega vidika je nezadostna samooskrba Slovenije lahko velik problem.

Dražje cene energentov, prevozov, gradbenega materiala, storitev, hrane so le pokazatelj, da ne krmarimo v pravo smer in da je treba obrniti, dokler je še čas. Če je še čas.

Pomanjkanje žita na svetovnem trgu, če bo vojna trajala, zna preusmeriti tudi tokove drugih živil, od katerih smo morda še bolj odvisni, predvsem pa še bolj podražiti že tako drago hrano. Prav mogoče je tudi, da ponudba izdelkov nekaj časa ne bo tako pestra, kot smo je vajeni, ker smo razvajeni. Razvajeni, da imamo vse, kar si želimo, takoj, ko si zaželimo. Razvajeni, da skrbimo le zase in svoje bližnje, ne pa tudi za ostale, za naravo, zemljo, vodo. Razvajeni v smislu, da nam je samoumevno, da s pritiskom na gumb poskrbimo za ogrevanje, hlajenje, ali to, da odlagamo na tone odpadkov, zlivamo na hektolitre svinjarije v reke in morja, brezmejno izkoriščamo vsa naravna bogastva in zastrupljamo zemljo, ki nam daje hrano.

Klimatske spremembe, covid, vojna v Ukrajini - vse to in še kaj nam daje vedeti, da se vse hitreje vrtimo v začaranem krogu, ki se stiska in na nas pritiska. V Sloveniji imamo še vedno super pogoje za bistveno povečanje samooskrbe in za občutno povečanje izkoriščanja obnovljivih virov, kot je na primer sonce. Včasih se zgodi, da tudi veliki sledijo malim. Še vedno smo lahko zgled, ki povleče, da bo tudi drugje boljše. Dražje cene energentov, prevozov, gradbenega materiala, storitev, hrane so le pokazatelj, da ne krmarimo v pravo smer in da je treba obrniti, dokler je še čas. Če je še čas.