V Žavljah ali v megli

Po “vikend primorski vstaji” na družabnih omrežjih ter številnih apelih stroke in politikov je včeraj vlada uvidela, da mlačnost ni prava izbira za jutrišnje bruseljsko odločanje o seznamu prednostnih evropskih energetskih projektov. Na njem je res sedem slovenskih projektov, vrednih več kot milijardo evrov, a je tam tudi povsem nesprejemljiv italijanski plinski terminal v Žavljah - oziroma “terminal v severnem Jadranu”, kot ga sosedje po novem nedoločno imenujejo.

Naša vlada je sicer prejšnji teden že sklenila, da se bo na glasovanju vzdržala, a včeraj sta minister za infrastrukturo Omerzel in premierka Bratuškova oznanila preobrat: bomo proti. Da je to težka odločitev, sta dejala, ker se pač glasuje v paketu in bo to tudi glas proti domačim projektom. Premierka je celo malce žalostna zaradi tega.

Ni treba žalovati. Za omenjeni seznam bo itak glasovala večina članic in bo sprejet, glavno odločanje pa bo tako ali tako jeseni. Bo pa Slovenija z opredelitvijo “proti” okoljsko nesprejemljivemu terminalu znotraj osemindvajseterice pokazala nekaj doslednosti. Vlada Alenke Bratušek pa je dobila nekaj kredibilnosti doma, ko je prisluhnila stroki in civilni družbi.

Nenazadnje bi bilo prav, da Slovenija zdaj glasuje “proti” tudi zaradi italijanskega preimenovanja projekta Žavlje v “terminal v severnem Jadranu”. Pred evropsko komisijo je torej projekt brez lokacije. Saj uradno sploh ni več jasno, kje v severnem Jadranu bi zdaj Italijani postavljali uplinjevalnik. Če ne v Žavljah, kje? Ima naša vlada kakšna zagotovila, da bi bil kje dlje od slovenske meje? Zunanji minister Erjavec je popoldne v Bruslju že miril, da so Žavlje pokopan projekt.

A cel niz dogodkov v zadnjih dneh plinsko zgodbo spet samo zamegljuje, tako kot se to dogaja vse od začetka projekta pred sedmimi leti. Kar je le še en dokaz za to, da mora biti vlada nezaupljiva in ne neodločna. Sicer bo čez nekaj let namesto premierke žalostna vsa Primorska.