Varčno z vodo

Nekateri obrazi so leto dni po poplavah, ki so na Primorskem povzročile milijonsko škodo, nasmejani. Koncesionarji in država so marsikje čas dobro izkoristili in se smelo lotili sanacijskih načrtov. Nekateri poplavljenci so tudi s pomočjo zavarovalnin že dodobra popravili škodo. Drugod so obličja nekoliko bolj mrka in se na njih rišejo bodisi skrbi zaradi neopravljenega dela ali neplačanih računov bodisi zaradi strahu pred prihajajočimi tedni. “Kdaj bo. Če sploh bo, zdaj, ko ni denarja,” je zgovorni razmislek ene od poplavljenk, ki se lepo poda k včerajšnji razpravi o rebalansu državnega proračuna. In še lepše h krutim številkam, ki jih navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Sanaciji vodotokov je država v letu 2011 res namenila zajeten kupček denarja, a 18 milijonov evrov, kolikor so jih v ta namen zagotovili v tem proračunu, je skoraj nič v primerjavi s skoraj 127 milijoni, od tega 28 na Primorskem, kolikor bi jih potrebovali v naslednjem obdobju. Letošnji september sicer skoraj ne bi mogel biti bolj drugačen od lanskega. V vročih, sušnih, še povsem poletnih dneh, se je težko spominjati neusmiljenega in neustavljivega deževja izpred leta dni. Je pa zato lahko verjeti dobrim obetom, da smo bili 17. septembra 2010 žrtve stoletnih voda, ki se, če statistika ne laže, ne bi smele kaj kmalu ponoviti.

A čeprav se te dni počutimo bolje, ne smemo pozabiti na krute resnice: da statistika laže, da se bo vreme že čez nekaj dni korenito spremenilo ter da sta še bolj nezanesljivi in nepredvidljivi od vremena le dve stvari: človeške obljube in napovedi o javnofinančni prihodnosti. Dobro bi bilo torej, če bi na ministrstvu za okolje in prostor svoje prihodnje proračunske postavke za sanacijo in vzdrževanje vodotokov ter iz njih izhajajoče načrte dejavnosti uskladili znotraj različnih služb ministrstva. Predvsem z uradom za meteorologijo, kjer bi morali strokovnjaki natanko vedeti, koliko dežja smejo napovedati.