Varen človek in varen medved

Napad in incident z medvedom na Zgornji Pivki ter odločba za odstrel kosmatinca, ki je dogodkoma sledila, je znova poglobila prepad med stroko na eni ter zapriseženimi naravovarstveniki na drugi strani. Naravovarstveniki v zadnjih letih zmagujejo na sodiščih: ta so vladi, ministrstvu, zavodu za gozdove in lovcem prepovedala prakso uravnavanja števila medvedov z letnim odstrelom, uspešno izpodbijajo tudi interventne zakone za izredne odstrele...

Stroka že nekaj let svari, da bo s takšno prakso sobivanje med medvedom in človekom pri nas postalo nevzdržno, da se bo povečalo število napadov in izrednih odstrelov “problematičnih” kosmatincev. Teh naj bi bilo v naših gozdovih že več kot tisoč.

Medvedov bi moralo biti toliko, da bi ljudje brez strahu z njimi sobivali. In potem bi bili tudi medvedje varni pred ljudmi.

In ravno v številu tiči bistvo nesoglasja. Naravovarstveniki preprosto ne verjamejo, da jih je toliko in pravijo, da številke napihujejo lovci, da lahko izvajajo lovski turizem in prodajajo meso. In ostajajo neomajni, da imajo medvedje pravico živeti v naših gozdovih ni da morajo ostati zaščiteni.

V celotni zgodbi so se verjetno še najbolj “civilizirali” domačini, ki z medvedi živijo. To niso domačini izpred sto let, ki bi ob pojavu medveda pripravili skupen pogon in ga toliko časa lovili, dokler ne bi “kosmato zver” potolkli. Ne. To so domačini, ki medveda srečajo, pa se ne sekirajo preveč, to so domačini, ki so se navadili ograjevati svoje pašnike in čebelnjake in to so domačini, ki jih medved napade, pa nočejo delati drame iz tega. Sem imel pač smolo, reče napadeni.

Zato je popolnoma nerazumljivo, da se novim razmeram ne more prilagoditi politika in v strokovne vrste povabi tudi zagrizene naravovarstvenike ter skupaj z njimi vodi medvedjo politiko. In še bolj nerazmljivo, da se naravovarstveniki ne morejo spustiti na trdna tla, okoli katerih hlača vse več medvedov. Domačini že vedo, le vprašajte jih.

Ker ne živijo vsi od razpisov in ne od javnega denarja. Nekateri morajo preživeti tudi z gozdarstvom, kmetijstvom in živinorejo. In ti prihajajo v stik z medvedom. Zahvaljujoč njim pa imamo pokošene travnike, obdelana polja, kulturno krajino in domačo hrano. In če potegnemo črto: medvedov bi moralo biti toliko, da bi ljudje brez strahu z njimi sobivali. In potem bi bili tudi medvedje varni pred ljudmi.