Včasih bi rabili tudi “več države”

Naslednjo sredo se bodo učenci in dijaki podali v šole in kot je bilo danes na Brdu pri Kranju razumeti šolske funkcionarje, so oblasti odločene tokratno šolsko leto izpeljati “po starem”. V učilnicah in brez računalniških akrobacij torej, ki smo jih lani oktobra morali delati starši, da smo otroke lahko iz domačih sob poslali k pouku. A v minulem letu in pol smo se že naučili, da lahko oblast načrtuje kar hoče, če se virus odloči drugače, ne bo od lepih načrtov nič. In številke te dni kažejo v to smer.

Okrog številke 380 okuženih na dan, kolikor smo “dosegli” minuli teden, smo se gibali lani v začetku oktobra, kmalu zatem so nas poslali domov, zaprli so šole, restavracije, javno življenje. Pri čemer je treba upoštevati, da smo bili lani oktobra nekaj dolgih mesecev oddaljeni od začetka cepljenja, te dni pa mineva osem mesecev od njegovega začetka pri nas.

V minulem letu in pol smo se že naučili, da lahko oblast načrtuje kar hoče, če se virus odloči drugače, ne bo od lepih načrtov nič. In številke te dni kažejo v to smer.

Da se velik del prebivalcev pri nas ni odločil za cepljenje, je dovolj dobro znano. Te pravice posamezniku nihče ne more vzeti, svobodno odločanje je ena temeljnih človekovih pravic. Obstajajo pa načini, da država s svojo avtoriteto nagovori javnost in jo vztrajno prepričuje v to, da je nekaj pametno storiti. Zakaj, denimo, smo šele pred dnevi lahko poročali o tem, da se je bilo mogoče cepiti tudi na plaži? Da Izraelci ponujajo cepljenje tudi v barih, smo poročali že februarja, samo organizirati bi se bilo treba. A mi smo raje čakali in tarnali, kako neuko prebivalstvo da imamo.

In če prepričevanje zlepa ne gre, lahko država v to ali ono dejanje, v tem primeru gre pač za cepljenje, “prisili” vsaj določene družbene skupine, če že ne vsega prebivalstva. Sem sodijo zaposleni v šolstvu, zdravstvu, tudi pri oskrbi starejših ali nemočnih, morda tudi v sodstvu in še kje. Seveda ne gre za prisilo v pravem pomenu besede, gre pa najbrž za to, da se oteži življenje tistemu, ki določenega pogoja ne izpolnjuje. Če govorimo o zaščiti pred covidom, sta pri nas cepljeni in necepljeni malone izenačena.

A za kaj takšnega seveda potrebujemo državni aparat kot se spodobi: mora biti suveren, v njem pa morajo delovati usposobljeni, odločni, samostojni ljudje, ki delajo neodvisno od vsakokratne politike na oblasti. Da imamo pri nas birokracijo, ki je zelo daleč od opisanega, pa je najbrž odveč praviti.