Več kot uspešno

“Prenova ribiškega pristanišča je še ena v nizu preštevilnih pridobitev, ki smo jih v Mestni občini Koper v zadnjih enajstih letih več kot uspešno zasnovali, izpeljali ter kot obljubljeno tudi uresničili.” Tako se je pod veličastnim ognjemetom pohvalil koprski župan na prvi dan novega leta.

Pustimo ob strani nenavadnost odločitve občinske oblasti, da v središče novoletnega dogajanja postavi obnovo, ki so jo gradbinci zaključili že sredi poletja. Pa pustimo ob strani še dejstvo, da so obnovo ribiškega pristanišča od začetka spremljali zapleti tako glede vsebine posega kot glede časovnice - po prvotnih napovedih bi pomol moral zablesteti v novi podobi že leta 2012. Občina je naložbo lani vendarle pripeljala do konca, in to z izdatnim denarnim prilivom iz evropske blagajne. Lepo.

Zakaj torej županov novoletni nagovor danes, dva meseca po uradnem odprtju pomola in najmanj pol leta po slovesu delavcev z gradbišča, zveni smešno in hkrati žalostno? Ker je s koprskim ribiškim pristaniščem trenutno približno tako kot z izdelki, ki jih ljudje kupujejo prek tv-prodaj. Na ekranu so videti lepi in nadvse uporabni, doma pa običajno obležijo v kakem kotu kot nabiralci prahu.

Lepo je videti, da imajo koprski ribiči na voljo ledomat in hladilnico. A kaj, ko v prvem ni niti grama ledu, v drugi pa niti kilograma ribe. Lepo je videti, da je pomol višji in lepo tlakovan, a kaj, ko imajo ribiči zdaj prekratek korak, da bi varno skočili na svojo barko ali z nje.

Če prištejemo še odbojkarsko partijo med komunalo in občino, ki si očitno vsaka po svoje razlagata, katera je dolžna zagotoviti popolno funkcionalnost prenovljenega ribiškega pristanišča in si to odgovornost veselo podajata, se lahko brez škodoželjnosti do hvalisavega župana vprašamo: je to res “več kot uspešno” uresničena naložba?

Na odgovor smo pripravljeni počakati do letošnje jeseni. Do volitev se bo gotovo vse uredilo. Župan že ve, da šteje vsak glas in da so ribiči dober ulov.