Velikan še čaka

Na razglednem hribu Cerje, od koder se odpira pogled na Jadransko morje, Furlanijo, Dolomite, Alpe in Vipavsko dolino, stoji mogočen pomnik, ki tudi v poletni vročini privablja obiskovalce od blizu in daleč. Zasnovan je bil kot spomenik vsem, ki so se v različnih zgodovinskih obdobjih borili za slovensko zemljo, nosi pa tudi sporočilo miru in sobivanja med narodi.

Da je lahko zasijal v svoji mogočnosti, je bilo potrebnega veliko truda, zlasti pri zbiranju denarja. A poti še ni konec. Ko so ga na pobudo društva Tigr snovali in leta 2002 zanj postavili temeljni kamen, so sosednje občine obljubljale, da bodo pomagale pri njegovi gradnji. Tudi državi se je zamisel zdela zanimiva. Ni pa bilo določenih pravil igre oziroma ni bilo črno na belem zapisano, kdo ga bo zgradil, kakšen status bo imel in kdo bo skrbel zanj. Tako je Občina Miren-Kostanjevica, na ozemlju katere je našel svoje mesto, kmalu ostala sama z velikim projektom. Skupaj z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami ga je skušala pripeljati do cilja. Ob tem pa je poslušala kritike občanov, da bi denar, ki ga namenjajo za pomnik, raje porabili za nujne občinske naložbe. Z raznimi razpisi je počasi vendarle pritekal evropski in državni denar, pomnik je začel dobivati zamišljeno podobo. Uredili so spominske poti in ostanke prve svetovne vojne v okolici, ki so skupaj s kamnitim stolpom magnet za obiskovalce. Skrb za velikana je za občino postajala vse večje breme. Državo je zaman skušala prepričati, da si zasluži status spomenika državnega pomena, sosednjim občinam pa se še trudi dopovedati, da obeležje presega občinske meje.

Kljub nedorečenostim, ki ga spremljajo od zibelke, velikan na Cerju počasi raste in se krepi. Kmalu bo dobil veliko slikarsko delo, ki bo privabljalo nove trume obiskovalcev. Ti bodo lahko tudi srebali kavo na terasi s krasnim razgledom. In zdaj bi bil verjetno res že čas, da se ponosnemu orjaku uredi status in zagotovi stalen vir financiranja, tudi z vstopninami.