Veliki slabo vlečejo

Da kopalno in izletniško turistično sezono podaljšuje nenavadno toplo in izjemno lepo vreme, ni nobenega dvoma. A krivični bi bili, če bi letošnjo uspešno poletno turistično sezono v Sloveniji pripisali vremenu. Občutno več gostov iz tujine, tudi več domačih turistov in domala povsem zasedene turistične postelje - to je izplen druge polovice poletja, ob katerem se je vodstvu slovenske turistične politike ondan, ob svetovnem dnevu turizma, kar smejalo.

Pogled naprej je nekako strumnejši, ko so rezultati minulega dela na dlani, bi smeli reči. Očitno se je povezovanje v turizmu, ko vse pogosteje za isto mizo sedijo vsi vodilni turističnih central iz ministrstva za gospodarstvo, Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze, Obrtne in Gospodarske zbornice, obrestovalo. Gre predvsem za usmerjene akcije, s katerimi so v ciljanih regijah opozarjali na slovensko turistično ponudbo, nekoliko razširili spisek pomembnih ciljnih trgov in uspeli pripeljati k nam bolj pisan turistični živelj.

V ospredju so tudi akcije, v katerih na prvo žogo ni visokih številk, so pa pomembne za prepoznavnost, ta opevani cilj, ki ga smemo razumeti predvsem tako, da ob omembi Slovenije, Bleda, Portoroža in naših toplic marsikje zastrižejo z ušesi.

Ob zgodbah o luknjavosti domala vseh družbenih sistemov pri nas, ki bodo v naslednjih dveh, predvolilnih mesecih, slikale Slovenijo kot ementalec, je turistična zgodba vendarle svetla točka. Žal jo bremenijo težave največjih igralcev. Lastniki velikih hotelskih sistemov, Sava, NFD in Istrabenz, iščejo kupce za svoje turistične naložbe, zato na strateški ravni o turizmu težko razmišljajo razvojno. Če so nekateri med njimi neorgansko silili v branžo, o kateri niso imeli pojma in iz igre odrivali takrat manj mišičaste, a bolj kvalificirane, so zdaj na rakovi poti, na kateri bi svoje turistične “divizije” (brrr, kako neustrezen militarističen izraz) prodali marsovcem, če bi bili zanje pripravljeni odriniti vsaj del pričakovanega denarja. Na srečo sliko v nekaterih ključnih družbah izboljšuje dovolj predan in usposobljen menedžment, ki pa se tudi v turizmu ne bo mogel dolgo boriti z udarniško poslovno politiko zniževanja stroškov pod vse razumne meje, kjer najkrajšo vselej potegnejo zaposleni. “Kreativnost” famoznega zniževanja stroškov, ki ima vse manj skupnega z optimizacijo procesov, pa v igri lovljenja lastnega repa - ne le v turizmu - najeda predvsem dostojanstvo delavcev.

Da je razvojna perspektiva na ravni velikih še bolj zabrisana, pripomore tudi klavrna podoba slovenskega igralništva. Dva nekdanja velika motorja slovenskega turizma, novogoriški Hit in portoroški Casino, sta v težavah, smisel njunega obstoja pa je zdaj v ohranjanju nad vodo in vzdrževanju delovnih mest. Narobe svet. Igralniške koncesije je država podelila, da bo polnila davčno blagajno in hitreje gradila turistično infrastrukturo. S političnim kadrovanjem so se v igralništvu naselili pogoltnost in nerazumljiva megalomanija, svoje pa je intenzivno pridajala država, v imenu katere so se s koncesijami pred vrati državnih igralnic plačevale prijateljske usluge in “zapirali” kdove kakšni posli.

Majhni turistični ponudniki vse bolj ostrijo in bogatijo svojo ponudbo. A žal zgolj z njimi slovenska turistična doktrina nima možnosti za kakovostno rast, saj je še vedno v igri visokih številk, pri čemer je butični turizem več kot dobrodošla dopolnitev, ki pa ne more zapolniti razvojnih načrtov, v katerih je pomembno mesto odmerjeno velikim. Oboje torej, razvoj specializirane, na družine naslonjene ponudbe in za naše razmere velikih igralcev, je recept za pot k doseganju cilja, da bi Slovenija v naslednjih letih s slabih dveh milijard evrov tujskega prometa skočila nad tri. Morda bo potreben tudi kakšen korenit zasuk, v katerem bo kateri od večnih velikih direktorjev poprijel za delo v družinskem hotelu, kjer bo v enem dnevu vse, od čistilke prek točaja do menedžerja, kakšen prizemljeni gospodar turistične kmetije pa bo zagrabil vajeti velikega turističnega podjetja in v “veliko” igro prinesel še ustrezno dozo zdrave pameti.