Veliko bogastvo

Reku, da so otroci naše največje bogastvo, lahko v današnjem razvrednotenem življenju marsikje očitamo izvitost iz trte. A ne v slovenskih vrtcih, ki jih ob odličnih materialnih standardih, krasijo bogate vzgojne in učne vsebine. Prav je tako! Prav pa se je tudi vprašati, zakaj to bogastvo v nekaterih občinah nudijo znatno ceneje kot v drugih.

V najdražjem, v Cerknem, ekonomska cena varstva najmlajših sega skoraj 40 odstotkov nad najcenejša vrtca v regiji - ajdovskega in kobariškega. Sega tretjino nad ceno v Idriji, s katero je Cerkno še nedavno v skupni občini nudilo cenovno enakovredno varstvo.

Normativi, ki jih mimo plačnic ustvarja država, so za vse enaki. Država varčuje. Z ukinitvijo brez-plačnosti za del otrok, je breme padlo na družine.

Če ga niso zmogle, so poiskale cenejše, vsebinsko morda manj kakovostno varstvo. Ker standard v Cerknem pada, je v vrtcu letos manj otrok, kot jih je bilo pred ukrepom države. V bogatejših občinah število otrok v vrtcih še raste in rastejo razlike med občinami in otroci. Cerkno jih bo moralo zajeziti.

Pred leti je občina združila vrtec in šolo v prid bolj varčnemu poslovanju. Ko se je pred tremi leti zapredla v hromeč politični spor zaradi odpovedi gradnji novega vrt-ca, so politiki spregledali, da bi bil nov vrtec morda dosegljiv, če jim racionalizacija ne bi spodletela.

Cerknemu ne gre oporekati ponosa na to, da otrokom nudi najboljše in ne objektivnih razlogov za višjo ceno. A da nudijo najboljše, so pripravljeni zagotoviti vsi naši vrtci in niso daleč od resnice. Država z drugim znižanjem plač krepi varčevanje in morale ga bodo tudi občine. Za začetek z načrtnejšo porabo ostankov prihodkov.

Cerkno ima globlji problem. Navkljub radodarnosti občina sedanje enajstine proračuna ne bo uspevala višati v nedogled, da bi s svojo komaj 60-odstotno vključenostjo otrok v vrtec lovila priključek k državi. Slovensko povprečje je 77 odstotkov otrok v vrtcih.