Veseli september

Z odločanjem o novem predsedniku državnega zbora se je začela serija z adrenalinom nabitega političnega dogajanja. Sledilo bo odločanje o rebalansu proračuna, s katerim ni zadovoljen tako rekoč noben proračunski porabnik, pa odločanje o kar petih novih ministrih, na izvolitev katerih naj bi premier vezal glasovanje o zaupnici vladi.

Adrenalin se bo sproščal in živci bodo delali zlasti pri tistih, ki so od preživetja vlade življenjsko odvisni. Tu gre bodisi za podjetja, ki so pod to vlado pomnožila svoje posle z državo, bodisi za karieriste, ki jih na pomembne položaje naplavi vsakršna menjava oblasti, bodisi za parlamentarne politične stranke, ki v primeru predčasnih volitev ne bi več videle parlamenta odznotraj, bodisi za poslance, ki jim do konca mandata po redni poti manjka še slabo, vendar zelo dobro plačano leto.

Prav poslanci bodo imeli ob glasovanju o zaupnici vladi v rokah škarje in platno. Od njih bo odvisna usoda vseh priseskov, zato se bodo glasovi za zaupnico in proti njej preštevali vse do zadnjega, v zakulisju pa bodo nedvomno potekala lobiranja tako tistih, ki želijo, da se vlada obdrži, kot onih, ki bi radi, da pade.

Predčasne volitve zdaj, ko so rejtingi levosredinskih strank nizki, nova stranka, ki bi bila magnet za leve volilce, pa še ni zaživela, za privržence levice verjetno ni ugoden. Kar je njim v minus, je desnici v plus, zato zavzemanje SDS in SLS za predčasne volitve ne preseneča.

Ob vseh teh preračunljivostih se zdi, da je volja ljudstva le sredstvo, ki tej ali oni strani pomaga na oblast. Voljo apatičnega ljudstva pa je treba nekako aktivirati. Najlaže je to narediti z aferami (Patria) in razpihovanjem ideoloških tem (družinski zakonik).

Pred politiki in njihovimi priseski je torej mesec, poln adrenalina, pred vsemi ostalimi pa obdobje metanja peska v oči, da zaslepljeni ne bi videli niti kanglice, iz katere ta pesek prihaja, kaj šele, da bi pomislili na kamnolom, v katerem so ga zmleli.