Vinjete poenotile leve in desne

Že petnajst let, od leta 2008, ko je država uvedla vinjete, prebivalci slovenske Istre poslušajo oguljene razlage z leve in desne politične opcije, kako je neizvedljivo in nesprejemljivo, da bi nekdanjo Obalno cesto, danes hitro cesto Škofije-Koper, izvzeli iz sistema cestninjenja. Vsakokratni minister ali ministrica, odgovorni za to področje, ponavljajo naučene fraze v slogu: “Takšna sprememba bi porušila državni cestninski režim.” “Uporabniki posameznega geografskega območja bi bili iz neupravičenih razlogov v privilegiranem položaju.” “Tovrstne težnje bi se pojavile tudi drugje.” “Izvzem tega odseka iz cestninskega sistema bi ogrozil poslovanje Darsa.”

Za državno politiko je brezpredmetno tudi sklicevanje na odlok o lokacijskem načrtu za Obalno cesto iz leta 1993, v katerem piše, da je bila slednja namenjena povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega in lokalnega pomena ter dostopu na slovenski avtocestni križ. V takšni funkciji je bila leta 2005 tudi predana v obratovanje kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina. Ne gre spregledati, da je ob tako deklarirani namenski rabi lokalna skupnost privolila v umeščanje v prostor, ki je ponekod 'povozilo' takratno državno cesto. Ne čudi torej osuplost in razočaranje, ko je leta 2008 politika brez posvetovanja, mimo vseh predhodnih dogovorov in ne da bi zgradila nadomestno državno cesto uvedla plačevanje cestnine in s tem posegla v mobilnost prebivalcev širšega demografskega območja. “Pa naj se do Kopra peljejo po stranskih cestah,” je slišati komentarje. Saj to tudi počnejo, a kaj, ko taiste ceste vse bolj obremenjuje tudi ves tranzitni promet. Ker gre za zgolj sedemkilometrski odsek, marsikomu niti na kraj pameti ne pade, da bi kupil vinjeto. Avtodomi, prikolice, vozila vseh možnih evropskih registracij vozijo po lokalnih in zasebnih cestah, celo dvoriščih, globoko v naselja Škofij, Tinjana, Bertokov in Prad, Škocjana, Bošamarina …

Italija je v duhu dogovorov ohranila brezplačno uporabo ceste do Tržiča. Po načelu reciprocitete bi Slovenija morala obdržati brezcestninski režim na hitri cesti Škofije-Koper.

Kompleksna tema pa ima tudi širše razsežnosti, ki segajo prek zgolj prometnih vprašanj. Slovenija je z odločitvijo o plačljivosti tega odseka po mnenju nekaterih kršila svoje obveznosti iz meddržavnih sporazumov z Italijo. Slednja je v duhu teh dogovorov ohranila brezplačno uporabo ceste do Tržiča. Po načelu reciprocitete bi Slovenija morala obdržati brezcestninski režim na hitri cesti Škofije-Koper. A se država požvižga tudi na ta argument. “Osimski sporazumi ne dajejo izrecne zahteve ali podlage, da bi morali te ceste izvzeti iz cestninjenja,” je leta 2015 izjavil takratni infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Morda res. Kaj pa politična korektnost do sosede? Spoštovanje podpisanih sporazumov?