Voda in volitve

V Istri je za tri kubične metre porabljene pitne vode mogoče odšteti 14, 15 ali 21 evrov.

Pa ne zato, ker bi bila voda v koprski občini najmanj primerna in v izolski najbolj. Kje pa! V vseh treh občinah lahko uživajo rižansko vodo, ki jo dodatno prečistijo v vodarni v Cepkih. Rižanski vodovod sploh nima vpliva na končne zneske na svojih položnicah.

Obremenijo jih namreč istrska komunalna podjetja - s stroški za odvajanje odpadne vode iz vseh mogočih pomivalnih korit, umivalnikov, školjk, kadi ... Komunalna podjetja pa položnice bremenijo vsako na svoj način. Čeprav se cevi z odpadno vodo med Ankaranom in Piranom bolj malo razlikujejo in odpadna voda v vsakem primeru konča v eni od dveh istrskih čistilnih naprav - v Piranu ali na Srminu, saj Izolani svoje nimajo.

Kje se torej skriva hudič? Delno v širini cevi z odpadno vodo, saj država mimo vsake zdravorazumske logike terja, da občani, ki so jim občine namestile nekaj milimetrov širše cevi, plačajo več. Kot da bi si jih sami želeli ali imeli od tega korist! Na končno ceno vpliva tudi obseg komunalne infrastrukture, a je ta daleč najbolj razvejana v koprski občini.

Istrani se najbolj razlikujejo po tem, ali v njihovih občinah upoštevajo državne normative za določanje cen, povezanih s komunalnimi zadevami, ali ne. V Izoli so se jih pred štirimi leti prvi začeli držati, vendar so jih nedavno pozabili posodobiti. Hmm ... So jih res pozabili ali k temu pripomorejo bližajoče se lokalne volitve? Za državo je poslej bolj kot širina cevi pomembno to, da v večstanovanjskih objektih za dobavo pitne vode in odvajanje odpadne plačajo v vsakem stanovanju posebej. Kajti nekateri so si te stroške ves čas delili. V starejših blokih in večdružinskih hišah so tako plačevali smešno nizke cene, v novejših blokih pa nerazumno visoke.

Zdaj bi morali prvim reči, da tako ne gre več, in to nekaj mesecev pred volitvami. Bodo zmogli?