Volilni spektakli

Izolani so spet v središču slovenske pozornosti. Lokalne volitve postajajo že nekakšna folklora v tej mali obmorski občini. Pred dvema letoma so imeli predčasne volitve, ker so ostali brez občinskega sveta, ki je odstopil. Pred štirimi leti pa so bili za dva meseca prikrajšani za župana oziroma županjo, ker občinski svet ni želel ugotoviti njene (beri Brede Pečan) vnovične izvolitve, ampak se je seznanil šele z njegovo (Tomislava Klokočovnika) kasnejšo izvolitvijo. O dneh, ki so sledili drugemu krogu županskih volitev, bi lahko posneli kar nanizanko: najprej je slavil on, potem ona in na koncu spet on. Njej je kratkotrajno zmago prinesel najtesnejši volilni izid, za vsega skupaj dva glasova boljši od njegovega, njemu pa dokončen prevzem oblasti - po posredovanju upravnega sodišča in izločitvi glasovnic, poslanih po pošti - prednost šestih volilnih lističev.

Tudi zdaj, ko v Izoli merita moči Klokočovnik in Igor Kolenc, tesno ob “ringu” stoji Pečanova. Ta je že napovedala, da bo podžupanja, če bo zmagal Kolenc. Darko Grad, ki je tudi sam pogosto sprejemal odločitve v svoji podžupanovi pisarni in vodil seje občinskega sveta, pa je včeraj naznanil: “Podpora Kolencu pomeni vrnitev Pečanove na oblast. Ona bo sedela v županovi pisarni.” Bodo Izolani torej izbirali med Gradom in Pečanovo?

Kako se bodo odločili, bo znano čez deset dni. A če bi jih vprašali, bi si zagotovo šteli v večjo čast, če bi si jih zapomnili kako drugače kot po volilnih resničnostnih spektaklih. Od teh namreč ni kruha, ki ga ne dajejo niti (propadla) industrija niti z ribami vse bolj siromašno morje niti turizem brez prave strategije in spremljevalne infrastrukture. Morda je prav to razlog za drugi krog volitev in priložnost tekmecev za tehten premislek. Da Izola kljub vsemu skriva priložnosti, pa daje slutiti to, da se za vlogo njenega prvega moža potegujeta kandidata, doma v sosednjih občinah; eden je iz Portoroža, drugi iz Sv. Antona.