Volitve dveh hitrosti
Najzanimivejši del volilne nedelje se pogosto začne šele po zaprtju volišč, ko pričakovanja prvič trčijo ob preštete glasove. Toda minulo nedeljo se je ta del večera za nekatere občine že zaključil, ko smo drugod še vedno zaman osveževali spletno stran državne volilne komisije v upanju na uporabne podatke.
Ob devetih zvečer so namreč imeli v Celju in Ilirski Bistrici praktično vse že prešteto, drugod pa smo na rezultate čakali pozno v noč, ponekod vse do jutra. Ta razlika je nam, ki smo pri obveščanju javnosti omejeni tudi z delovnim časom tiskarne, morda celo najzanimivejši podatek volilnega večera. Pove nam namreč, da dolgotrajno čakanje ni bilo povsod neizogibno.
Celje je mestna občina, peta v državi po številu prebivalcev in povsem primerljiva s koprsko. Tudi Ilirska Bistrica ni ravno idealna za hitro štetje volilnih glasov, saj je njeno prebivalstvo razpršeno na skoraj 400 kvadratnih kilometrih površine. Celje tako postavlja pod vprašaj sicer priročen izgovor o številu glasov, ki jih je treba prešteti po zaprtju volišč, Bistrica pa razoroži tiste, ki pozno objavo rezultatov na straneh državne volilne komisije radi upravičijo z izgovorom o razpršenosti volilnih mest. Seveda vse občine niso enake, toda naštevanje razlik še ne pojasni, zakaj je nekje rezultat dosegljiv dve uri po zaprtju volišč, drugod pa se informacijski mrak zavleče globoko v noč.
Volilna nedelja je organizacijsko eden najbolj predvidljivih dogodkov v državi. Datum poznamo vnaprej, število volilcev in volišč prav tako, zahtevnost postopkov tudi. Organizacija bi morala izhajati iz dokaj enostavnega okvira, ki naj odgovori na pet enostavnih vprašanj: koliko ljudi potrebujemo, kako preverjamo zapisnike, kdo vnaša rezultate, kje lahko nastane zastoj in kdo ga odpravi.
Razlikovati moramo med štetjem, preverjanjem in objavljanjem. Iz prazne ali dolgo nespremenjene spletne preglednice ni mogoče ugotoviti, na katerem koraku se je ustavilo. Zato tudi ni pošteno vse odgovornosti pripisati DVK samo zato, ker spremljamo njeno stran. Je pa pošteno od vseh vpletenih zahtevati pojasnilo, zakaj podatek ne pride do javnosti.
Ob odsotnosti pravočasnih uradnih podatkov smo novinarji klicali občinske volilne komisije, preverjali številke pri kandidatih in celotno sliko sestavljali iz tako pridobljenih drobcev. Da bi lahko našim bralcem zagotovili relevantne informacije, je uradni informacijski sistem, namenjen objavi rezultatov, ponekod nadomestila kar improvizirana mreža osebnih poznanstev, stkana iz množice telefonskih pogovorov.
Natančnost naj ima prednost pred hitrostjo. A iz tega ne sledi, da hitro delo pomeni površnost ali da je vsaka zamuda dokaz skrbnosti. Tisti, ki so delo opravili vestno in pravočasno, si zaslužijo, da njihove postopke preučijo in na naslednjih volitvah uporabijo tudi tisti, ki jim je letos spodletelo. Če so lahko v Celju in Ilirski Bistrici svoje delo opravili v dveh urah, ga najbrž lahko tudi drugod.