Voz iz Praprota

Na karnevalskem vozu, s katerim je lani Praprot zmagal na Kraškem pustu, so bile karikature politikov. Seveda.

Ves smisel karnevala je v tem, da se človek po mili volji dela norca iz sebe in iz vseh tistih, ki so zaradi takšnega ali drugačnega razloga močnejši od njega. Pust, za katerim se začne njegovo nasprotje, post, daje ljudstvu edinstveno priložnost, da odvrže skoraj vse omejitve, tudi zahtevo po politični korektnosti. Že na lanskem Kraškem pustu je predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi objemal brhko mladenko v kratkem krilcu. Koliko pomanjkljivo oblečenih “cavalierejev” s haremi mladoletnih ljubic se bo po deželi naših sosedov sprehajalo šele letos. Tako kot bodo po naši hodili psi, blond ministrice in zaporniki iz Guantanama. In zelo malo verjetno je, da bo katera od pustnih upodobitev izzvala politični škandal. Celo v državi, kjer polemizirajo o uravnoteženosti satiričnih vložkov na odru glasbenega festivala, in celo v državi, kjer je smisel za humor zaznati le v sledovih, bi morale biti karnevalske norčije imune pred politizacijo. Bi morale biti, ampak ni rečeno, da bodo.

Tržaški dnevnik Il Piccolo je že napovedal, da bo na naslednjem Kraškem pustu, ki je največja, najbolj množična prireditev Slovencev v Italiji, na enem od vozov kraljeval “titovski” napis “Trst je naš”.

Zadnjič, ko je ta slogan stopil pod žaromete italijanske javnosti, je bil povezan s Playboyevim dekletom meseca marca. Ko so se ob deseti obletnici sprejetja zaščitnega zakona odpirala resna vprašanja o odnosu do slovenske manjšine, o njeni vitalnosti in ustvarjalnem potencialu, je misli ob meji zaposlovala plavolasa Giulia, ki je reviji Playboy odprla pot v Trst. In če je naš mali, obmejni, od zgodovine, podobnosti in razlik zaznamovan svet, vzel resno naslov fotoreportaže, ne bi bilo nič čudnega, če bi nastala polemika tudi ob pustnem “Trst je naš”, ki so mu v Praprotu za dobro mero dodali še “In Gorica t'di”.