Vprašajte ministra

Vsako leto ista zgodba. Začetek poletne turistične sezone prinese prometno gnečo, ta pa negodovanje prebivalcev, ki živijo ob glavni prometnici do mejnega prehoda Jelšane. Prometne poletne kolapse je tako že napovedal minuli četrtek, ko je ob prazniku Jezusovega vnebohoda kar nekaj turistov sosednjih držav že odprlo sezono kolon.

Ko so julija 2005 v obmejni Rupi sosedje odpirali nov avtocestni odsek do Reke, se je krajanom v vaseh na slovenski strani meje ob pogledu na sodobno cesto, ki povezuje slovensko-hrvaško mejo s Kvarnerskim zalivom, zbudilo upanje, da se bo avtocestna povezava nadaljevala tudi po slovenski strani vse do postojnskega avtocestnega odseka. Podobno so večinoma upale tudi države, skozi katere teče Jadransko-jonski avtocestni koridor.

Dobra popotnica avtocesti gotovo nista ne obvoznica pivške občine ne vstop Hrvaške v schengensko območje, saj bo to pomenilo konec mejnih prehodov s sosedi in s tem kolon na mejah.

Po skoraj dveh desetletjih omenjene avtocestne povezave še ni. Iskanje trase se je zavleklo in zdelo se je, da država s prenašanjem odgovornosti odločanja na v projekt vpete občine računa na njihove različne interese in potrebe.

V zadnjih letih so bili sicer narejeni premiki, saj je država predlani le sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za omenjen avtocestni odsek in končno predvidela tudi traso od Jelšan do Postojne (brez divaškega kraka, ki je bil v igri od leta 2013). Sprejetje tega načrta naj bi sicer dokončali šele čez pet let, prvo lopato pa najverjetneje zasadili šele v naslednjem desetletju.

Za krajane bistriške občine bi bil tudi tak scenarij boljši od vsakoletnih prometnih infarktov.

A kaj, ko se že danes dozdeva, da se bodo tudi ti načrti premaknili v še bolj nedorečeno in oddaljeno prihodnost. To daje med drugim slutiti letošnja majska predstavitev novih smernic županom vključenih občin, ki je v grobem postregla s potrebo po dodatni optimizaciji poteka avtoceste. Kar pomeni, da trasa še vedno ni dorečena. Dobra popotnica avtocesti ni niti napovedana obvoznica pivške občine. Najverjetneje pa niti vstop Hrvaške v schengensko območje, saj bo to pomenilo konec mejnih prehodov in s tem kolon na mejah.

Da bi bila gradnja omenjenega avtocestnega odseka prioriteta tudi novi vladi, ni bilo slišati niti s strani novega infrastrukturnega ministra Bojana Kumra, ki je sicer v predstavitvi svoje kandidature pristojnemu odboru izpostavil tretjo razvojno os, karavanški predor in obnove cestne infrastrukture.

Je pa tudi res, da ga o tej ponavljajoči se nesrečni avtocestni zgodbi ni nihče niti (še) ničesar vprašal.