“Vrednote” in načela

Ne glede na to, ali je direktor mednarodnega denarnega sklada kriv ali nedolžen, bo dogodek iz njegovega zasebnega življenja krojil velike politične in ekonomske odločitve. V tem Strauss-Khan ni prav nobena izjema. Svetle in temne strasti imperatorjev in vladarjev na hodnikih in v spalnicah palač so od nekdaj krojili zgodovino. Tisti, ki imajo moč, pač živijo v vicah, in na njihovi koži svet šiva zadnji rob javnega s prvim robom zasebnega.

Med tragičnim padcem 62-letnega Parižana in tragikomičnim sprejemanjem družinskega zakonika v Sloveniji seveda ni moč povleči preproste vzporednice. A novici se vendarle stikata: prvič, obe kličeta po zarotniških podtonih, drugič, obe hodita po tankem robu med odločitvijo svobodnega posameznika in interesom družbe. Ter tretjič: obema hudo primanjkuje spodobnosti. Pri čemer prva zgodba govori o nespodobnosti politikov, druga pa o nespodobnosti politike.

Nič ni narobe, če stranke kupčkajo z glasovi. Popolnoma običajno je, da predlagatelji zakonov iščejo kompromise. In povsem razumljivo, da si oblast v tem trenutku od vsega še najmanj želi še en referendum.

Ampak družinski zakonik posega v najdragocenejše, v najbolj notranji krog intimnosti državljana in državljanke. Zato bi moral biti ta poseg na krhkem šivu med javnim in zasebnim utemeljen na strokovnih dognanjih in predvsem na iskrenih in z resničnim življenjem povezanih načelih, ki bi jih politiki morali braniti z dosledno in pokončno držo. A po kompromisnem predlogu in podpori amandmaju sodeč so tudi tokrat zmagale ideološke floksule o “vrednotah” , ki jih bodo prav kmalu s popustom ponujali tudi na predvolilnih stojnicah. Škoda. Pokojninsko reformo lahko že sprememba politike Mednarodnega denarnega sklada postavi v povsem novo luč. Srečnih in uspešnih družin vseh vrst pa nam, če jih izgubimo, noben politik ne more vrniti.