Vrnitev k volilcem?

Pravzaprav se ne gre čuditi, da je Janez Janša včeraj kar polovico za zagovor odmerjenega časa namenil pojasnjevanju očitkov iz poročila protikorupcijske komisije. Breme obtožb je bilo prehudo, še v NSi, kjer so mu sicer stali ob strani do zadnjega, so morali priznati, da bi vlada z drugim liderjem morda obstala. Navsezadnje jo je pri nekaterih pomembnih odločitvah podprla tudi opozicija in verjetno bi bilo družno moč še kaj postoriti.

Seveda sta si včeraj zasluge za uspehe, kakršni so sprejetje pokojninske reforme in proračuna ter uskladitev reforme trga dela, pripisovali obe strani. Vlada je znala vzpostaviti dialog, opozicija je hotela biti konstruktivna. Oboje drži, za dialog sta potrebna vsaj dva.

Vse skupaj pa se je obrnilo tako, da je bilo včeraj konstruktivno dejanje glasovati za nezaupnico vladi. Ne le zaradi samega poročila protikorupcijske komisije, temveč tudi zaradi vsega, kar je v nadaljevanju Janša stresal na račun opozicije, levice, dovčerajšnjih zaveznikov, nekaterih državnih ustanov, medijev ... Rušenje vlade je po Janši virantovanje, najslabši minister v zgodovini Slovenije je Radovan Žerjav, Karl Erjavec za pogajanja s Hrvaško ni verodostojen, levica je novi fašizem, KPK je Praprotnik Klemenčičeva komisija ...

In kaj zdaj? Alenka Bratušek napoveduje kakšno leto vladanja in potem predčasne volitve. Glede na dosedanja razhajanja morebitnih partnerjev, se bo prav kmalu pokazalo, ali predstavlja le most do njih. Tisti, ki so včeraj ponavljali, da je cilj vse te gonje zgolj zrušenje Janše, ne povedo, da je bila konstruktivna nezaupnica edina pot do volitev. Brez privoljenja Janše (njegov odstop ali iskanje zaupnice v parlamentu) niso mogoče. Enim ustrezajo čim prej, drugim se ne mudi.

Nova, čeprav verjetno nekakšna prehodna vlada, bi morala dobiti vsaj toliko časa, da ugotovimo, v kakšni zasedbi se je moč česa lotiti in temu primerno se bodo kasneje morda odločali volilci. Odgovornost bo spet njihova.