Vrtenje v krogu

Koprski nogomet se je ničkolikokrat znašel v podobnem položaju, kot je v zadnjem obdobju: z visokimi dolgovi, nepopustljivimi upniki, brezizhodnim položajem, v katerem nihče noče prevzeti odgovornosti in vajeti vodenja kluba. A se je v krizah, večjih od trenutne, vedno našel izhod, zato ni vrag, da se ne bi tudi tokrat.

Če ne bo šlo drugače, pa z ustanovitvijo novega kluba, ki bi bil razrešen dolgov in moralnega bremena negativnih pojavov profesionalnega športa obremenjenega društva, za katerega nikomur ni mar. Pravzaprav je ta klub leta 2001 nastal prav na teh temeljih - na ruševinah prezadolženega NK Koper ... Mesija Milan Mandarić je pred sedmimi leti samaritansko govoril o milijonskih vlaganjih v koprski nogomet, a se je na koncu izkazalo, da je le posojal denar. Kot da bi banke, ki kreditirajo Real Madrid, govorile o vlaganjih in ne o posojilih! A je poleg Mandarića na podoben način pomagal koprskemu nogometu tudi “največji prijatelj kluba” Ante Guberac.

Koprski nogomet in Mandarić sta se razšla, ko ameriški poslovnež od koprskega župana ni dobil obljubljenih koncesij in ta razhajanja grozijo, da bodo uničila ali vsaj zaustavila razvoj koprskega nogometa. Bila bi škoda, saj za razmajano in neuspešno člansko ekipo prihajajo mladinski pokalni prvaki, kadetski državni podprvaki in številni posamezniki, katerih imena so v beležnicah tujih menedžerjev. A bo korak naprej možen šele, ko bodo akterji, Guberac, Rudonja, Poljšak, Mandarić, Popović in vsi ostali zadovoljivo odgovorili, zakaj ob sponzorju z največjim vložkom v slovenskem nogometu ni bilo rezultatov? Zakaj se v obdobju debelih krav ni odvajalo po 200.000 evrov na leto za upnika Mandarića? Zakaj je predsednik kluba Mladen Rudonja podpisal notarski zapis o Mandarićevih vlaganjih? Zakaj niso razčiščena sumničenja o dogovorjenih rezultatih ...? Če odgovora ne bo, pa se bo ponavljalo vrtenje v krogu in iskanje ploščine krogle, kakor smo mu bili priča v zadnjih desetih letih.