Vsaj finale naj odmeva

Rokometašem Kopra je na predvečer praznika dela uspel doslej največji delovni uspeh. V polfinalu pokala challenge so izločili romunsko Stiinto in se uvrstili v svoj prvi evropski finale. In čeprav gre po jakosti za četrto evropsko klubsko tekmovanje, je uvrstitev v finale nedvomno krona dobre sezone in kakovosti ekipe. Če kaj, potem namreč štejejo rezultati.

Čeprav so v niti ne tako dolgi vrhunski zgodovini koprskega rokometa arhivirane tudi zmage proti bolj znanim nasprotnikom, bo uspeh proti Stiinti v zgodovini zapisan najvišje. In ne le v rokometu. V moštvenem športu namreč doslej še nobeni primorski ekipi ni uspela uvrstitev v kak evropski finale. Evropsko klubsko lovoriko je od slovenskih moških športnih ekip doslej uspelo ujeti le košarkarjem Krke (vsega dan po uspehu Cimosa) in Olimpije ter rokometašem Celja, ki so bili najvišje, saj so zmagali v elitni evropski ligi prvakov leta 2004. V rokometu so ji bili blizu (še v bivši državi) slovanovci, v zadnjem obdobju pa v sicer manj odmevnih tekmovanjih tudi Velenjčani in Koprčani, ki so pred tremi leti že igrali v evropskem polfinalu v pokalu EHF.

Res je, da gre pri letošnji beri rokometašem Cimosa na roko več faktorjev. Domačo pokalno lovoriko že imajo v žepu, na poti do prvega zmagoslavja v državnem prvenstvu njihovi tekmeci dihajo vse teže, do zgodovinske evropske zmage jim na poti stoji le še lizbonska Benfica. Od sanjske trojne lovorike so torej oddaljeni le korak, in to kljub temu, da nimajo več najdražjih igralcev, niti najdražjega trenerja, ampak “samo” ekipo, ki skoraj iz ozadja modro izkorišča ponujene priložnosti in sproti prepričuje vse dvomljivce.

Morda bodo rokometaši vsaj na koncu sezone zdramili tudi razvajeno koprsko občinstvo. Zakaj ga niso že doslej, pa je vprašanje za cvet klubskega menedžmenta, ki bo težko dočakal lepšo priložnost za prodornejšo vlogo pri bodočem razvoju tako kluba kot športne panoge.