Vsaj pokesali bi se

Številni predsedniki in njihovi pomočniki v krajevnih skupnostih so zelo dejavni, njihov trud nikdar ne bo poplačan z denarjem. Tudi tajnice, ki niso zaposlene, opravijo ogromno neplačanega dela, nekatere več kot prvi. Marsikje “migajo” tudi člani svetov in lahko bi nadaljevali naštevanje s sorodnimi ljudmi v društvih ter drugih organizacijah. Za vse te navadno velja, da opravljajo prostovoljno delo. Res je, da so vodilni v krajevnih skupnostih, lahko pa tudi društvih, vseeno upravičeni do določenih nagrad in povračila stroškov. A žal kaže, da to nekateri razumejo zelo po svoje.

Drži, kot pravi kanalski župan, da ni najhujše, če sta dva vodilna v KS Kanal v letu 2015 neupravičeno prejela nekaj stotakov iz javne blagajne. Primerov dosti hujšega okoriščanja je veliko. Celo pritrdimo lahko tistim tamkajšnjim svetnikom občine, ko trdijo, da je prostovoljno delo za svoj kraj premalo nagrajeno. Naslednja njihova utemeljitev, namreč da na ta način kmalu ne bo nikogar, ki bi si želel na take položaje, pa ni več na tako trdnih tleh. Ker so ljudje, ki se celo razdajajo in ne vprašajo za denarno nagrado, pa naj si bo za svojo vas, društvo ali kaj tretjega. Vsi ne gledajo vsega skozi prizmo stroškov.

Že zavoljo njih je nesprejemljivo, da si nekdo na enakem položaju da izplačati denar ne le na nepregleden način, ampak kar brez pravne podlage. Povrh vsega za razdalje, ki ji je možno opraviti peš, in za nekaj (prihod na delo), za kar noben prekarec še slišali ni. Zlasti pa je to dejanje v nasprotju s predpisi ter na račun skupnosti. Tega se ne počne, čeprav je lahko zelo razširjeno in je kanalski primer zgolj eden redkih, ki se odkrijejo.

Da gre pri tem za skromen znesek, je nepomembno. Še manj je primerno neupravičene prejemke upravičevati z obilico drugih stroškov, ki ostajajo neplačani. Kdor tako utemeljuje sporno dejanje, samo vzbuja sum, da bi na istem mestu ravnal enako.