Vse bolj se bomo ukvarjali s hrano

Vsak dan je kakšen spominski dan, minula dva pa sta nemara vredna nekoliko večje pozornosti. V nedeljo je bil svetovni dan hrane, včeraj svetovni dan boja proti revščini. Časi so takšni, da sta to dneva, ki sta tudi pri nas potrebna posebne pozornosti. Že dolgo namreč ne drži več, da v Sloveniji uživamo zgolj dobro in kakovostno, domačo hrano, kakor tudi ne, da smo država blaginje, pri čemer se vse pogosteje zatika tudi pri tako osnovni dobrini, kot je - hrana.

Mladina, ugotavljajo strokovnjaki, zaužije veliko preveč sladkorja, pa tudi neustreznih maščob in soli. V Sloveniji se je tako v zadnjem desetletju delež debelih mladostnikov kar podvojil. Ne gre le za to, da mladi preveč jedo in se premalo gibljejo, gre predvsem za to, da se napačno prehranjujejo. Zdrav način prehranjevanja lažje osvajajo bolj izobraženi, ti si, spričo višjih dohodkov, tudi lažje privoščijo bolj zdravo pridelano hrano, ki je dražja.

Nasploh je cena hrane v ospredju letošnje kampanje Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) pri Združenih narodih. Na svetu je več kot milijarda ljudi lačnih, v EU jih že 80 milijonov živi na pragu revščine ali pod njim. Kot pravzaprav vsako leto ob tem času FAO napoveduje svetovni program za izkoreninjenje lakote, v katerem pa opozarjajo, da bo za njegovo udejanjenje treba pridelati veliko več hrane po sprejemljivejših cenah. Zaradi krize in višjih cen hrane v številnih urbanih okoljih gospodinjstva, ki nimajo svoje zemlje, za prehrano porabijo tudi štiri petine svojih prihodkov. Ne gre le za ljudi iz tako imenovanih držav v razvoju, s stroški za hrano težko shaja tudi veliko ljudi v razvitih državah. V državah EU pakete s pomočjo v hrani prejema kar 18 milijonov ljudi, v Sloveniji bosta Rdeči križ in Karitas letos razdelila 6000 ton hrane približno 200.000 ljudem.

Dokaj stihijska pot pri informiranju in izobraževanju o pomenu zdrave in varne hrane ter spodbudah pri njeni predelavi je pri nas privedla do precej alarmantnega stanja, iz katerega naj bi nas potegnili akcije in načela, zapisani v dveh resolucijah, resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, Zagotovimo.si hrano za jutri in z nacionalnim programom prehranske politike 2012-2021, za katerega v Inštitutu za varovanje zdravja pripravljajo podlage. Ključni cilj je zagotovitev zadostne količine dovolj zdrave in varne hrane s partnerskim odnosom v celotni verigi, da ne bo prihajalo do plenilskih situacij, v katerih so v minulih obdobjih kratko vlekli pridelovalci in seveda predvsem potrošniki. Zveni že malce zlajnano, a je treba vselej znova poudarjati: v Sloveniji za domačo porabo pridelamo dovolj le mleka, perutninskega mesa, govedine in jabolk. Zelenjave slovenski kmetje pridelajo manj kot 40 odstotkov letne porabe, pšenice le za vsako drugo žemljo.

Za udejanjanje ciljev zajetnih in optimističnih strategij je potrebno še kaj več kot dvig rok na raznih forumih. Država se bo izkazala, če bo v regulaciji pridelovalce osvobodila nerazumnega birokratskega jarma in neživljenjskih zahtev, trgovina, če bo sprejela fair play v prehrambeni verigi, pridelovalci, če bodo umno in kakovostno kmetovali, potrošniki pa z odgovornim in ozaveščenim odnosom do hrane ter s spoštljivostjo do lokalnih pridelovalcev in njihovega dela.