Vseeno gre naprej
Kobilarna Lipica s svojimi več kot 300 hektarji državne zemlje je bila dolgo poligon za različne politične interese. Šele niz polemik, v katerih se je izpostavilo Mednarodno združenje za Lipico, za tem parlamentarne volitve in imenovanje novega direktorja so nakazali, da se bliža pravi usmeritvi.
Tako je vsaj kazalo, dokler se ni direktorju Tomiju Rumpfu in premierju Borutu Pahorju “zgodila” izjava o širitvi golfa. Polemika, ki je upravičeno sledila, je skoraj zradirala dotedanje loščenje zunanje podobe Lipice in blišč njene 430. obletnice.
Kritično se je oglasila tudi stroka, češ da se je direktor odrezal od nje in zahtevala imenovanje strokovnega vodje s polnimi pooblastili, ki ga v Lipici ni bilo, vse odkar je afera improvac odnesla dr. Marka Marca.
Ko je poročilo o delu strokovnega sveta pisala PR agencija, se je zdelo, da strokovni potop ni daleč. Ideja o kolektivnem strokovnem vodstvu Veterinarske fakultete je obetala kmetijo, katere gospodar živi v mestu, torej kaos.
Odstop predsednika sveta Igorja Trebca je dal misliti, da so razhajanja o viziji tolikšna, da ni več mogoče delati. Da bodo iz Lipice odslej prihajale sladke besede o strokovnih in drugih uspehih, čeprav bo realnost drugačna.
Pa se je izkazalo, da le ni vse tako črno. Z imenovanje mag. Janeza Rusa za strokovnega vodjo prihaja v Lipico najbolj priznan slovenski strokovnjak za to področje. Ko je prvič strokovno vodil kobilarno leta 2001, ni bil vsem všeč, in tudi tokrat jim ne bo, če bo uvedel spremembe, ki pa so potrebne za dobro Lipice.
Pozitivno je tudi imenovanje Maje Simoneti za predsednico sveta kobilarne. Njena dosedanja usmeritev obeta, da širitve golfa in turističnega disneylanda v Lipici ne bo, prej posluh za dediščino in krajino.
Tudi direktor je očitno dovolj moder ali pragmatičen, da ne bo trmasto vztrajal, če mu stroka nasprotuje, čeprav bodo pritiski različnih interesov najbrž vedno prisotni.
