Vstajenje trmastih

Nikoli več ne bo tako, kot v časih YU ski pola in skladbe Smučajmo vsi, posnete pred olimpijado v Sarajevu. Takrat so med smučanjem Križaja, Franka, Strela in drugih tovarne obstale, v šolah so prekinjali pouk. Zdaj so drugačni časi, toda rekordne gledanosti smučarskih tekem na TV ekranih potrjujejo, da Slovenci na zimske športe nismo pozabili. Le postali smo del “normalnega” sveta, v katerem štejejo le rezultati.

Za nami je eden rezultatsko najuspešnejših vikendov. Natanko čez leto bodo v polnem zamahu olimpijske igre v Sočiju. Na katerih ne bo le Tine Maze, skakalcev, biatloncev, deskarjev, ampak bodo tudi hokejisti, ki se jim je posrečil skoraj neverjeten preboj na OI. Skoraj vsak dan bo torej na igrah slovenski adut za odličja.

Odkod to nenadno vstajenje? Del odgovora je v individualnem značaju in trmi Slovencev. Tina Maze je bila nesrečna v ekipi in srečna, da se je našla s karakterno sorodno dušo Andreo Massijem, ki ji je po hudih bojih priboril samostojen status. V skakalnem športu je najmanjši razpon med vzponi in padci. Sedanja ekipa z veteranom Kranjcem ter z mladeniči, v kateri je po zaslugi Jake Hvale tudi primorski pridih, je posrečena zmes, delo trenerja Gorana Janusa. V biatlonu je rezultatsko Mazetova Jakov Fak, v resnici je pa njeno nasprotje. Na Hrvaškem je bil sam svoj mojster in je v Slovenijo prestopil, ker je želel delati z ekipo. Torej samostojno delo ni nujno recept za zmage.

Tudi v zimskih športih se je poseglo po tujih trenerskih imenih, ki pa se niso obnesla, ali pa jih je odneslo nezadovoljstvo znotraj zvez. Zdaj reprezentance vodijo le domači trenerji (z izjemo Mazetove), ki so se tudi sami kalili na tekmovališčih. Tudi v hokeju, kjer je Slovence na OI popeljal oče naše NHL zvezde Matjaž Kopitar. Tujci so prinesli dragoceno znanje, se pa v slovenskih specifičnih razmerah niso znašli. Da je ob denarni stiski uspeh pogojen s podporo družine, improvizacijo in trmo, je tujcu težko razumeti.