Vstali Risnik

Poslovna cona Risnik v Divači, za katero so temeljni kamen postavili že davnega leta 2007 v želji po gospodarskem razcvetu občine, je bila tako rekoč sama sebi, predvsem pa občini bolj v napoto kot v korist. Več kot pet hektarjev domala zapuščenega zemljišča, ki je za povrh še na vplivnem območju Parka Škocjanske jame, samuje neurejenega in neuporabljenega. Razlog? Enak kot pri vseh podobnih zgodbah: megalomanski projekt državnega podjetja v sodelovanju z občino (v tem primeru Primorja), stečaj slednjega in neuspešne dražbe. Pred tem pa še previsoke cene zemljišč Risnika, ki so bile v obdobju gospodarske krize neskladne z realnimi zmožnostmi predvsem malih obrtnikov. Na kar kaže le s tremi poslovnimi halami oziroma podjetji zasedena cona, pa še ta niso lokalna. O gospodarskem razcvetu občine je torej nemogoče govoriti. Prej nasprotno. Visoke cene zemljišč so namreč zavirale razcvet lokalnih malih podjetnikov, ki bi sicer zelo radi širili svoje dejavnosti. Brez njih pa občina, ki je za cono žrtvovala del narave v neposredni okolici mesta, ne dobiva v zameno ne davkov, ne komunalnega prispevka, ne delovnih mest. Torej razvoja.

Na srečo pa se po dolgih letih stagnacije zgodba vendarle obrača na bolje. Popustili so vsi akterji - vrata Risnika se končno odpirajo tudi malim (lokalnim) obrtnikom. Stečajni upravitelj je znižal ceno za več kot polovico, občina je znižala komunalni prispevek, ob tem bo skušala čim prej urediti komunalno infrastrukturo. Naslednja dražba zato napoveduje dober izid, zajeten del cone namerava kupiti, oživiti in tam zaposliti (tudi) Divačane zelo uspešni lokalni podjetnik. In ne samo on, še drugi ... To, kar bi se torej moralo zgoditi že ob odprtju cone, se bo šele s skoraj desetletnim zamikom. Le koliko poslovnih možnosti in s tem razvoja občine ter blaginje prebivalstva je šlo medtem mimo? Če je šla le ena, je v teh za gospodarstvo težkih časih vsekakor preveč.