Z dokumentarci nad banalizacijo

Komentarji
, posodobljeno:

Res je, že nona je znala povedati, da je televizija hudič in “mangitempo”, torej nekaj, kar služi zlasti tratenju časa. A ob neprestanem (občasno gotovo tudi upravičenem) nerganju čez program nacionalne televizije je treba reči tudi bobu bob in priznati, da ob takšnih in drugačnih spodrsljajih (nenehno spreminjanje podobe informativnega programa je, kakorkoli obrnemo, moteče), ponuja tudi veliko dobrega. Denimo izjemen nabor dokumentarnih filmov, ob katerem reklo, da buljenje v televizijo poneumlja, vse prej kot drži. In v svetu, ki skuša kulturo zbanalizirati na vsakem koraku, je to pač dragocenost.

Pa ne gre zgolj za zanimiv izbor tujih dokumentarcev (po Che Guevari se že veselimo Lennona), temveč tudi ali zlasti za mnoge, ki jih RTV Slovenija producira. Med njimi je nemalo neprecenljivih prič sveta, ki se spreminja in ga že jutri ne bo več. Tak je bil minuli teden tudi kratki dokumentarec Zazidan kamen krasa Jadrana Strleta, ki govori o pomenu vzdrževanja kraških suhozidnih objektov, pričevalcev trdoživosti in iznajdljivosti Kraševcev. Tudi sicer je bera domačih dokumentarcev, ki ne nastajajo zgolj v produkciji RTV, iz leta v leto vse kakovostnejša in drznejša. Zato lahko le pozdravimo odločitev, da so na Festivalu slovenskega filma, ki te dni poteka v Portorožu, končno dobili svojo sekcijo.

Oči in ušesa boga Maje Weiss in Toma Križnarja, Otroci socializma Braneta Bitenca, Dober prijatelj Pedro Opeka Jožeta Možine, Dolge počitnice Damjana Kozoleta, Deklica in drevo Vlada Škafarja, V deželi medvedov Nike Autor, Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše in Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič Dušana Moravca so filmi, ki si zaslužijo ogled, saj jih povečini povezuje nit družbenega angažmaja. Ponekod je v ospredju kritično sporočilo (Dolge počitnice ali Oči in ušesa boga), spet drugje je ključni angažirani posameznik, ki ga film obravnava - Pedro Opeka ali Tomaž Lavrič. In prav lepo je pomisliti, da bo marsikateri pristal na programu RTV. Da gledanje televizije ne bo tratilo dragocenega časa.