Z druge strani zaliva

Vem, da utegne pričujoče razmišljanje v kom vzbuditi tudi sum, da sem nekakšna velika fenica koprskega župana Borisa Popoviča. Naj že uvodoma povem, da nisem. A mu moram kljub temu priznati, da je v slabih desetih letih iz koprske občine, še zlasti pa njenega mestnega dela, naredil veliko.

To še mnogo bolj bode v oči, če nisi prebivalec koprske občine, ampak živiš v eni od sosednjih. V bližnji izolski ali dvajset kilometrov bolj oddaljeni piranski. In sosedje, verjeli ali ne, zelo težko razumemo, zakaj mnogi Koprčani tako bentijo na račun svojega prvega moža, saj je Koper v zadnjih letih povsem spremenil svojo podobo. Na bolje, da ne bo pomote.

Kopru so še nedavno tega pravili mesto duhov, kjer njegovi prebivalci in tisti, ki so bolj po pomoti kot ne zašli vanj, nimajo kaj početi, v nočnih urah pa si ne upajo pomoliti nosu iz svojih domov. Danes je drugače.

Mesto živi življenje značilnega obmorskega kraja, v ritmu, ki je blizu ljudem ob morju. Kjer je poletje poletje, ko ulice in promenade oživijo v večernem hladu in ko tudi burji v zimskih mesecih ne uspe omrtviti vsakdana. In ko ti mladi Pirančani povedo, da z velikim veseljem peljejo svoje prijatelje na kavo v Koper, česar ne bi pred leti naredili niti po naključju, potem veš, da je Koper postal mesto.

Zato sosedje z druge strani zaliva zavidamo Koprčanom. Ker smo videli, da se da marsikaj narediti, četudi ne vedno najbolj posrečeno in nam vse zagotovo ni všeč. A mesto živi, saj se je vanj vrnilo življenje. In to je po mojem mnenju bistveno.

Pirančani nimamo takšne sreče. Če so nekdaj nekateri kritični pisci radi zapisali, da mesto umira na obroke, potem moram zdaj priznati, da življenja v Piranu preprosto ni več. Turistični biser, mesto z izjemno zgodovino, doživlja v zadnjih letih propad, kakršnega si niti v najbolj mračnih sanjah ne bi predstavljali. Kdor le more, zbeži iz njega in v starem mestnem jedru ostajajo le najbolj noro zaljubljeni vanj. In z nemočjo spremljajo vse bolj pogubne poteze mestnih oblasti, ki so že leta gluhe za vse dobronamerne zamisli njenih prebivalcev. In kot da ne bi bilo že dovolj napačnih potez o takšni ali drugačni oživitvi mesta, je Piran letošnje poletje dočakal še s povsem razsutim mandračem, z bitjo, s katero mesto živi in diha. Pa so mu odvzeli še to.

Resda je v prejšnjem mandatu v piranski občini vladala politična opcija Popovičevega kova z dr. Tomažem Gantarjem na čelu in so mnogi pričakovali, da bo somišljenik koprskega župana obudil mesto in občino tako kot večji sosed. A izkazalo se je, da je Popovič le eden ter da je ta doma v koprski občini.