Z neba na zemljo

Zdi se, da Slovenci v zadnjem času sanjamo - stanovanja. Tisti, ki ga (še) imajo, in tisti, ki ga nimajo, sanjajo jih gradbinci in bankirji. No, zanje so sanje prej nočna mora. Če je za živelj stanovanje dom, je zanje denar. Za tega pa velja - če se ne obrača, je, kot da ga ni.

Nepremičninski trg je eden od pokazateljev razmer v družbi. Nenazadnje je bil njegov zlom v ZDA med prvimi znanilci svetovne gospodarske krize. Nepremičninam je v času konjunkture cena rasla, zdelo se je, da je meja nebo. In gradbinci so veselo in tudi čez mero gradili, banke so veselo posojale denar, računajoč, da bodo cene le rasle. In poganjale ekonomijo. Še najmanj od silnega dobička je imela raja, ki je v žep segala vse globlje.

Da se bo idila prej ali slej sesula, ker meja nikoli ni nebo, so slutili vsi. Ko je balon počil, je ostalo na trgu na tisoče praznih stanovanj in poslovnih prostorov. Ali gradbišč. V Novi Gorici, na primer, je Primorje, sedaj na robu stečaja, na Majskih poljanah namesto 800 stanovanj zgradilo le eno stolpnico. Eda center z osmimi poslovnimi in štirimi stanovanjskimi etažami je bolj ali manj prazen, Euroinvest pa v likvidnostnih težavah. Pa cene v Novi Gorici niso tako visoke kot v slovenski Istri. Tam, na primer, elitna soseska Nokturno že poldrugo leto prazna propada.

Pričakovanja, da bo kriza drastično oklestila cene nepremičnin, so bila jalova. Kapital, čeprav v oblakih, je mamljiv. A zdaj je vrag vzel šalo. Marsikateri gradbinec mora zmanjšati apetite. In namesto megalomanskih projektov začeti ponujati ljudskemu žepu precej bolj dostopne nepremičnine. Kar nekateri, resnici na ljubo, že počnejo. In morda kakšno stanovanje prodati brez večjega dobička, da se le “obrne”. Sicer se bodo prej ali slej začele razprodaje. Če ne drugače, ker gradbinci eden za drugim romajo v stečaj, bankam pa so nepremičnine breme. Bomo v kratkem na gradbiščih gledali jumbo plakate z napisi Popusti? Marsikdo bo, pa čeprav pod prisilo, pač moral popustiti ...