Zadnje volitve v državni svet?

Volitve v državni svet 23. in 24. novembra bodo vnovič potekale ob pobudah za njegovo ukinitev. Po več neuspelih poskusih v preteklosti gre tokrat morda zares.

V Gibanju Svoboda za volitve državnih svetnikov niso trošili energije. “Menimo namreč, da državni svet ne opravlja več tiste svoje vloge, kot je bilo prvotno zamišljeno, in v njem ne vidimo prihodnosti,” so pojasnili pred dnevi. V SD in Levici niso “a priori” proti ukinitvi. Odločno za ukinitev državnega sveta so v NSi, kjer so to tudi zapisali med ustavne spremembe, ki si jih želijo. Državni svet po njihovem nima resnega doprinosa pri političnih procesih odločanja v državi, hkrati pa njegovo delovanje ni poceni.

Ukinjanje demokratičnih institucij ne sme potekati populistično. Če smo že pri stroških: demokracija je najdražji politični sistem. Najceneje bi skozi prišli z diktaturo.

Vsi našteti bi lahko zbrali potrebni 60 poslanskih glasov za ukinitev drugega doma parlamenta, ki ga ustava opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Njegova sestava naj bi nevtralizirala prevelik vpliv političnih strank, ki v državnem zboru sodelujejo v zakonodajnem postopku.

Državni svet naj bi bil organ, v katerem se srečujejo predstavniki različnih družbenih skupin s svojimi strokovnimi premisleki, a iz vesolja je videti, da tudi tam pri sprejemanju odločitev pomembno vlogo igra strankarska pripadnost (nekaterih) svetnikov. Zaradi tega tudi volitve v državni svet veljajo za vročo politično kuhinjo.

Za ukinitev državnega sveta se najbolj zavzemajo tiste politične stranke, ki jim ne uspe med državne svetnike spraviti svojih ljudi. Zanje je državni svet predrag in nekoristen, za ostale je lahko dobrodošla pomoč, ko je treba pohitriti ali ustaviti kak zakon. Ne eno ne drugo ne bi smelo biti razlog za ukinitev ali ohranitev te ustanove.

Ukinjanje demokratičnih institucij ne sme potekati populistično. Če smo že pri stroških: demokracija je najdražji politični sistem. Najceneje bi skozi prišli z diktaturo.

Z ukinitvijo državnega sveta bi na leto privarčevali manj kot tri milijone evrov, izgubili pa bi organ, ki vendarle ima in opravlja nadzorno in posvetovalno vlogo. Zato je slišati mnenja, da bi se morali raje kot o ukinitvi pogovarjati o predrugačenju državnega sveta.

Poleg tega je po izgonu županov iz parlamenta državni svet edini organ, kjer so lahko še vedno zastopani lokalni interesi. Ukinitev državnega sveta preden pride do ustanovitve pokrajin bi morda povzročila vakuum, v katerem tudi zahtev po regionalizaciji ne bi bilo več slišati.