Zadnji dnevi za prepričevanje

Na predsedniški funkciji bomo po dveh mandatih spet dobili novinca. Zaradi tega bi morale biti volitve za ljudi še zanimivejše, toda pogled na javnomnenjske ankete kaže drugače. Ugotovitev, da je tistih, ki pravijo, da se bodo volitev gotovo udeležili, za desetino manj, kot jih je bilo septembra, daje misliti.

Zakaj kampanja ljudi odvrača od udeležbe na volitvah, namesto da bi jih motivirala za odhod na volišča? So ponujeni kandidati na začetku obetali več, kot so pozneje pokazali v soočenjih, so se preveč zapletali s svojimi pojasnili? So, da bi bili videti večji in boljši, preveč navzdol potiskali tekmece in bili preveč živčni? Vse to lahko volilca, ki koleba, pripelje do zaključka, da nima koga izbrati. Morda pa je bilo krivo to, da so se ljudje v času, ko se je začelo govoriti še o treh referendumih, počutili preveč zasičeni s to našo demokracijo, in niso bili več prepričani, da sploh še želijo na volišča.

Ni prvič, da poskušajo kandidati oziroma njihova ozadja na umazan način priti do funkcije, ki naj bi predstavljala “moralno avtoriteto”.

Kako natančno so ankete ujele motiviranost volilcev, bomo videli v nedeljo, ko bo v volilnih kabinah potekala edina prava anketa javnega mnenja. Predsedniške volitve nimajo praga volilne udeležbe. Novega predsednika bodo izvolili tisti, ki bodo prišli, tudi če jih bo le za vzorec.

Pričakuje se, da se bo Anže Logar zlahka uvrstil v drugi krog, Janez Cigler Kralj, Sabina Senčar, Vladimir Prebilič in Miha Kordiš pa bodo ostali zunaj možnosti za napredovanje v finalni spopad. Kljub temu mesec intenzivne kampanje zanje ni izgubljen čas; promovirali so svojo stranko, ideje ali pa svoje ime in bodo na volilno nedeljo še izmerili svoj doseg.

Najbolj vznemirljiva je tekma med Natašo Pirc Musar in Milanom Brglezom. Doslej cenjeno nekdanjo novinarko, informacijsko pooblaščenko, odvetnico in še marsikaj je uspelo nasprotnikom (po pravici ali krivici) prikazati še kot davčno optimizatorko in tranzicijsko bogatunko. Brglez, ki je v kampanji komaj mesec dni, se je tem očitkom rade volje pridružil in začel kandidatko hitro dohitevati.

Ni izključeno, da nas do sobote, ko se bo začel volilni molk, preseneti še kako razkritje, bombica, kost za glodanje, ki jo bo v eter vrgel ta ali oni. Ni prvič, da poskušajo kandidati oziroma njihova ozadja na umazan način priti do funkcije, ki naj bi predstavljala “moralno avtoriteto”.

Kdorkoli že bo v nedeljo uspešnejši, v drugem krogu se bo zgodba pisala na novo. Načini prepričevanja pa bodo ostali enaki. Politiki nas vse prevečkrat hočejo pridobiti s trditvami in dokazovanji, da je njihov protikandidat slaba izbira, in vse premalokrat z dokazi, da so oni najboljša.