Zagoreti ne sme!

Zakaj je pri popotresno vgrajenem dimniku v bloku Brdo 69 zagorelo, še raziskujejo. Ne glede na to, kakšni bodo izsledki, bovških gasilcev, ki so že večkrat gasili požare ob tovrstnih kovinskih dimnikih, nič ne more odvrniti od mnenja, da z dimniki nekaj ni v redu. Neposredni stik dimnika z lesenim ostrešjem in vratca, ki ne tesnijo, kar vse so videli na svoje oči, jih strašita. “Ne vem, kako ljudje lahko mirno spijo,” je bil dramatičen eden od gasilcev.

Na pobudo župana Siniše Germovška tovrstne dimnike po Bovškem že pregledujejo. Pregled izvaja dimnikarski koncesionar, ki je ob vgradnji leta 2004 potrdil, da je s temi dimniki vse v redu.

Ker zagoreti ne sme, se ljudje sprašujejo, kaj je zatajilo; ali je problematičen način izvedbe dimnikov ali njihovo vzdrževanje.

V DTP pravijo, do so potresno bolj odporne kovinske dimnike vgrajevali v skladu z vsemi sprejetimi pravili igre. Bovčani vedo povedati, da je pri popotresni obnovi tu pa tam tudi kaj zatajil, kar v tako velikem projektu niti ne preseneča.

Vodilni v Eko energetiki, ki čisti in nadzira dimnike na Bovškem, pravijo, da so na problematična vratca opozarjali, za popravilo pa da niso pristojni, ker oni so nadzor. Lastniki stanovanj v konkretnem bloku o opozorilih ne vedo nič. Menili so, da mora za dimnike poskrbeti dimnikar, ki ga mastno plačajo. In krog se zaključi z vprašanjem, kdo tu pije in kdo plača.

Za nameček je od leta 2004 obvezna državna gospodarska javna dimnikarska služba zastavljena tako, da z njo nihče ni zadovoljen. Dober poznavalec ve povedati, da zakonodajo in predpise imamo, izvajanje pa je na trhlih nogah, ker ni ustreznega nadzoru. “Ko smo podelili koncesije za dimnikarsko službo, je biznis prevladal nad stroko,” ocenjuje. Številni stroki zavezani dimnikarji državo opozarjajo, da je skrajni čas za postavitev učinkovitega sistema - za varnosti ljudi in čistejše ozračje.